prosilec - Direkcija RS za vode

Številka: 090-356/2026/5

Datum: 27. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 7. 2026, zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, Celje (v nadaljevanju organ), št. 0900-100/2026-6 z dne 22. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilca z dne 23. 7. 2026, zoper odločbo Direkcije RS za vode, št. 0900-100/2026-6 z dne 22. 7. 2026, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1.)          Organu je bila dne 2. 7. 2026 s strani Direkcije RS za infrastrukturo odstopljena zahteva prosilca, v kateri je v elektronski obliki zahteval informacije glede sanacije peščene poti Parenzana na odseku 

Sečoveljske soline – Sečovlje. Zahteval je opredelitev do vprašanj glede navedene poti, in sicer ali je sedanja ureditev mišljena kot dokončna rešitev ali bodo izvedeni še dodatni ukrepi. Če gre za dokončno izvedbo, je prosil za pojasnilo, na podlagi katerih tehničnih meril je bilo ugotovljeno, da je takšna podlaga primerna za državno kolesarsko povezavo D6 oziroma EuroVelo 8. Če gre za nedokončano stanje, je prosil za pojasnilo, kdaj je predvidena dokončna ureditev trase. Posebej je prosil organ, da se opredeli do naslednjih vprašanj:  

1. ali je sedanja peščena oziroma gramozna podlaga primerna za cestna in mestna kolesa,

2. ali je sedanja podlaga primerna za otroške vozičke in invalidske vozičke,

3. ali je bila presojena možnost, da se bodo kolesarji zaradi neprimerne podlage raje odločali za vožnjo tudi po vzporedni glavni cesti,

4. ali je bila presojena možnost, da se bodo kolesarji zaradi neprimerne podlage raje odločali za vožnjo po vzporedni glavni cesti,

5. ali se bo preverila potreba po dodatnih prometno-varnostnih ukrepih na relaciji Portorož-Sečovlje, zlasti znižanje dovoljene hitrosti in postavitev opozorilnih znakov, da so na cesti kolesarji,

6. kdaj bo izveden napovedani terenski pregled glede potreb po varovalni ograji,

7. ali bo o ugotovitvah terenskega pregleda izdelan zapisnik oziroma strokovna ocena,

8. ali mu bodo ugotovitve terenskega pregleda posredovane,

9. kdo je odgovorni projektant oziroma izvajalec navedene ureditve in

10. kdo je opravil prevzem izvedenih del in ali je bila pri prevzemu posebej preverjena uporabnost poti za kolesarje in druge uporabnike.

Prosilec je zahteval tudi tehnični opis predvidene končne ureditve površine poti, oziroma tisti del projektne dokumentacije, iz katere izhaja, da je bila za ta odsek predvidena prav takšna peščena oziroma gramozna izvedba podlage. Če organ z dokumentacijo ne razpolaga, je prosilec prosil za pojasnilo na kakšen način lahko do nje dostopa.

(2.)          Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 0900-100/2026-6 z dne 22. 7. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločbo), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, mu podal določena pojasnila in ga napotil na Direkcijo RS za infrastrukturo (v nadaljevanju DRSI), ki je pristojna za državne kolesarske povezave.

(3.)          Prosilec je dne 23. 7. 2026 vložil pritožbo zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, pomanjkljive in notranje nasprotujoče si obrazložitve. Navaja, da organ ni odločil o vseh delih njegove zahteve. Organu očita, da ni odločil o dokumentih glede varovalne ograje. Zahteva je obsegala obstoječe dokumente in druge materializirane informacije, kot so elektronska korespondenca, dopisi, zapisniki, službeni zaznamki, poročila, fotografije, projektantska mnenja in drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, ali je bil pregled glede varovalne ograje napovedan ali opravljen ter kakšne so bile ugotovitve. Navedba organa, da dodatne ograje v prvotnem projektu niso bile predvidene, ne pomeni odgovora na vprašanje, ali je bil zaradi opozoril o nevarnosti padca z dvignjenega nasipa pozneje napovedan oziroma izveden dodaten terenski pregled. Iz odločbe ne izhaja, ali je bil napovedan pregled opravljen, kdaj je bil, kdo je zanj pristojen, kakšne so ugotovitve in ali obstaja o tem kakšen zapisnik, poročilo, elektronska korespondenca, službeni zaznamek ali druga dokumentacija. Nadalje prosilec navaja, da je trditev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, v očitnem nasprotju z vsebino obrazložitve odločbe. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da ima organ konkretne podatke o projektni rešitvi visokovodnega oziroma protipoplavnega nasipa, izvedbi poti po kroni nasipa, opravljenem ogledu nadzornega inženirja, ugotovitvi, da je bila pot izvedena skladno s projektom in soglasji, predaji poti Občini Piran, odstranjevanje peska z asfaltne površine, ugotovljenih pomanjkljivostih protiprašne zaščite, načrtovani dodatni utrditvi obrambno-zaporne plasti po koncu sezone in vprašanju varovane ograje in dejstvu, da ta v projektu ni bila predvidena. Takšnih konkretnih navedb organ ne bil mogel vključiti v odločbo brez materializiranih informacij. Ni sprejemljivo, da organ informacije iz dokumentov uporabi za obrazložitev odločbe, nato pa zavrne dostop do teh dokumentov z navedbo, da z njimi ne razpolaga. Organu nadalje očita, da ni pojasnil, iz katerega vira je pridobil konkretne informacije iz obrazložitve odločbe in mora po mnenju prosilca pojasniti vir navedb iz izpodbijane odločbe. Če je informacije dobil ustno ali po telefonu, bi moral pojasniti, kdo jih je pridobil, kdaj, od koga in na kakšni podlagi jih je vključil v odločbo. Glede informacij v zvezi z varovalno ograjo navaja, da mora organ razpolagati najmanj z dopisom DRSI,  s katerim je bila zadeva glede varovalne ograje odstopljena organu, evidenco prejema in obravnave zadeve, z notranjo korespondenco o obravnavi, z morebitnimi zaprosili, odgovori in mnenji DRSI, izvajalca ali občine Piran in z dokumenti na podlagi katerih je oblikoval navedbe v izpodbijani odločbi. Organu očita, da ni pojasnil, kako je ravnal po prejemu zahteve in na podlagi česa je ugotovil, da varovalna ograja ni bila predvidena. Zgolj napotitev na DRSI ali Občino Piran ne more nadomestili odločitve o dokumentih, ki jih je organ prejel, uporabil ali povzel pri izdaji odločbe. V nadaljevanju pritožbe izpostavlja, da je obrazložitev odločbe notranje nasprotujoča, saj organ po eni strani zatrjuje, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, po drugi strani pa navaja zelo konkretne ugotovitve o ogledu, skladnosti izvedbe, predaji poti, stanju protiprašne zaščite, ki jih je vključil v obrazložitev odločbe. Splošna navedba organa, da z dokumenti ne razpolaga, je neprepričljiva in je ni mogoče preizkusiti.

(4.)          Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, odstopil IP v pristojno reševanje.

Pritožba je utemeljena.

(5.)          IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6.)          IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7.)          Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki

(8.)          Kot izhaja iz zgoraj navedene določbe, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(9.)          ZDIJZ tako prosilcem ne daje pravice od organa terjati odgovorov na vprašanja oziroma zahtevati pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente in mu pripravijo odgovor, da bi ugodili zahtevi prosilca. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru mora organ prosilcu posredovati predmetni dokument.

(10.)        IP je za namen reševanja pritožbenega postopka organ pozval na predložitev dokumentov iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec po posameznih točkah zahteve in v kolikor z njimi ne razpolaga, na pojasnilo, kako je potekalo iskanje dokumentov. Organ je na poziv odgovoril dne 22. 9. 2026 in pojasnil, da je bila ugotovitev v izpodbijani odločbi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, preširoka. Organ namreč razpolaga z dokumentacijo, ki vsebuje informacije, povezane z nekaterimi posameznimi alinejami zahteve prosilca. Del teh informacij je bil v obrazložitvi navedene odločbe sicer vsebinsko povzet, vendar dokumenti, iz katerih izhajajo informacije, niso bili ustrezno identificirani in obravnavani z vidika zahteve po ZDIJZ. Organ je pojasnil, da je prosilec že pred izdajo izpodbijane odločbe vložil vsebinsko povezano zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, o kateri je organ odločil z odločbo št. 090-99/2026-13 z dne 8. 7. 2026. Zahtevi prosilca je bilo v tem postopku delno ugodeno in mu je bila dokumentacija, ki se nanaša na predmetno ureditev Parenzana, že posredovana preko SOVD. Prosilcu je bila med drugim že posredovana projektna dokumentacija oziroma njen del, ki se nanaša na ureditev poti Parenzana na odseku Sečoveljske soline – Sečovlje, dokumentacije glede naročnika oziroma investitorja in izvajalca del, dokumentacija glede predvidene vrste podlage ter dokumentacije o pregledu, nadzoru oziroma prevzemu izvedenih del. Organ je v nadaljevanju pojasnil, da je ponovno preveril dokumentarno gradivo ter pridobil dodatna pojasnila pristojne notranje organizacijske enote. Organ je za vsako posamezno točko zahteve prosilca podal pojasnilo o obstoju dokumentacije. V zvezi s 1. točko zahteve prosilca je pojasnil, da tej točki zahteve ustreza del projektne dokumentacije, ki je bila prosilcu že posredovana v postopku št. 0900-99/2026; dokument Tehnična specifikacija TSC 06.417:2001 in tehnološki opis protiprašne zaščite. Glede 2. točke zahteve je pojasnil, da z dokumentom, iz katerega bi izhajale zahtevane informacije, ne razpolaga, da pa je prosilec že v postopku št. 0900-99/2026 zahteval »morebitno strokovno presojo ustreznosti podlage za kolesarje, pešce in druge uporabnike, zlasti otrok, starejše, uporabnike invalidskih vozičkov in otroških vozičkov«, kjer je bilo po opravljeni poizvedbi pri Uradu za vzdrževanje voda, Sektorju območja Jadranskih rek z morjem, ugotovljeno, da z dokumentacijo ne razpolaga. Glede 3. točke zahteve je po opravljeni poizvedbi pri Uradu za vzdrževanje voda, Sektorju območja Jadranskih rek z morjem, ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom. Glede 4. točke zahteve je pojasnil, da je prosilec že v postopku št. 0900-99/2026 zahteval morebitno prometno varnostno presojo glede možnosti, da kolesarji zaradi neustrezne oziroma za uporabo manj primerne podlage uporabljajo vzporedno glavno cesto in je bilo že v prejšnjem postopku ugotovljeno, da s takšnim dokumentom organ ne razpolaga. V zvezi s 5. točko zahteve je pojasnil, da z dokumentom ne razpolaga, ker je bilo ugotovljeno po opravljeni poizvedbi pri Uradu za vzdrževanje voda, Sektorju območja Jadranskih rek z morjem. V zvezi s 6. točko zahteve je pojasnil, da napovedan terenski pregled glede potrebe po postavitvi varovalne ograje ni v pristojnosti organa in glede obstoja morebitne dokumentacije napotil na DRSI. Glede 7. točke zahteve je pojasnil, da z dokumentom ne razpolaga. Glede 8. točke zahteve je organ navedel, da je prosilec že v postopku št. 0900-99/2026 zahteval dokument, iz katerega izhaja izvajalec del in mu je bila dokumentacija že posredovan preko SOVD in ne drži ugotovitev v izpodbijani odločbi, da organ z dokumentacijo ne razpolaga. Glede 9. točke zahteve je zopet pojasnil, da je bila dokumentacija, iz katere izhajajo podatki o izvedbi del, pregledu, nadzoru oziroma prevzemu predmetnih del, posredovana prosilcu že v postopku št. 0900-99/2026. Dokumentacija, ki jo je prosilec zahteval v 10. točki zahteve, pa je bila po navedbah organa prosilcu tudi že posredovana v okviru postopka št. 0900-99/2026, in sicer projektna dokumentacija oziroma njen del, ki se nanaša na  ureditev poti Parenzana na odseku Sečoveljske soline-Sečovlje, kakor tudi dokumentacija glede predvidene vrste podlage. Organ je predložil še dodatna pojasnila projektanta in še pojasnil, da je za to točko zahteve relevanten še tehnološki opis protiprašne zaščite Vianova (že prej omenjen). Organ je odgovoru predložil odločbo št. 0900-99/2026-13 z dne 8. 7. 2026 in dokumente, ki se nanašajo na ureditev predmetne poti.

(11.)        IP po pregledu dokumentov, ki jih je organ predložil odgovoru, ugotavlja, da je organ posredoval 12 dokumentov, in sicer: Protiprašna zaščita na nevezani nosilni podlagi-tehnološki opis protiprašne zaščite 1/2024, Tehnična specifikacija za javne ceste-TSC 06.417:2001, dokument št. 37167-176/2021-27 (1505) z dne 3. 4. 2026, dokument št. 35620-3408/2012-4 z dne 3. 10. 2012, Sanacija leve brežine kanala Jernej (marec 2025), Sanacija leve brežine kanala Jernej – projekt izvedenih del (marec 2026), pogodbo št. C2561-25-490001, soglasje št. 37167-176/2021-16 (1505) z dne 28. 5. 2025, dokument št. 402-2/2026-GP-347 z dne 20. 3. 2026, zapisnik št. 355502-56/2025-93 z dne 18. 6. 2026, zapisnik št. 35502-56/2025-74 z dne 24. 3. 2026 in zapisnik št. 35502-56/2025-80 z dne 31. 3. 2026.

(12.)        IP po pregledu odločbe št. 0900-99/2026-13 z dne 8. 7. 2026, izdane v predhodnem postopku, ugotavlja, da iz odločbe (ne izreka, ne obrazložitve) ne izhaja, o katerih dokumentih je organ odločil in kateri konkretni dokumenti so bili prosilcu že posredovani, oziroma do katerih dokumentov je organ prosilcu omogočil dostop. IP po pregledu svojih evidenc ugotavlja, da prosilec ni vložil pritožbe zoper odločbo št. 0900-99/2026-13 z dne 8. 7. 2026, ki bi bila odstopljena IP v obravnavo. Iz pojasnil organa izhaja, da je organ o dokumentaciji, zahtevani v 1., 2., 4., 8., 9. in 10. točki zahteve, že odločil z odločbo št. 0900-99/2026-13 z dne 8. 7. 2026, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu preko SOVD posredoval zahtevano dokumentacijo, glede ostale zahtevane dokumentacije pa je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga. IP ugotavlja, da bi organ moral o delu zahteve, o katerem je bilo že odločeno v predhodnem postopku, odločiti na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in zahtevo prosilca v tem delu s sklepom zavreči. 

(13.)        Da v postopkih po ZDIJZ lahko govorimo o izpolnitvi zakonskih pogojev za zavrženje po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, mora biti o isti upravni stvari, torej dostopu do istega dokumenta istega prosilca, že pravnomočno odločeno ali pa se že vodi postopek po ZDIJZ. Enako velja v primerih, ko je bila istemu prosilcu glede istih dokumentov že izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Povedano drugače, če je konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja še v teku (torej da še ni pravnomočno zaključen) ali če je pravnomočno zaključen, pa se okoliščine niti pravna podlaga niso spremenile, prosilec od istega organa, nima pravice zahtevati istih dokumentov. Zato lahko v teh okoliščinah organ zahtevo zavrže. V takšnih primerih je dokazno breme na organu, torej da dokaže, da je bilo o dostopu do isto vrstnih dokumentov istega prosilca že pravnomočno odločeno oziroma, da glede tega že teče postopek po ZDIJZ. Pri presoji, ali je organ že odločil o isti zadevi, je treba presojati, ali je organ odločal o dostopu do istih dokumentov, ne pa, ali je odločil o enako zapisani zahtevi prosilca. Predmet postopka dostopa do informacij javnega značaja so namreč dokumenti, o katerih se odločba. V takšnih primerih je dokazno breme na organu, torej da dokaže, da je bilo o dostopu do istovrstnih dokumentov istega prosilca že pravnomočno odločeno oziroma, da glede tega že teče postopek po ZDIJZ.

(14.)        IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627), so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločitev materialnopravno napačna.

(15.)        IP tudi na podlagi pojasnil organa z dne 22. 9. 2026 ne more nedvoumno ugotoviti, o dostopu do katerih dokumentih, ki jih je predložil odgovoru na poziv, je organ že odločil v predhodnem postopku. Organ je namreč v pritožbenem postopku predložil tudi dokumente, do katerih se v odgovoru z dne 22. 9. 2026 ni v ničemer opredelil, in ni jasno, katere izmed njih ali pa celo vse dokumente, je prepoznal kot predmet zahteve (po posameznih točkah) prosilca. Pojasnila organa so tako ostala na ravni presplošnih navedb.

(16.)        Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je organ zmotno ugotovil dejstva, posledično pa napačno uporabil materialno pravo, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek organu prve stopnje. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(17.)         Organ bo moral v ponovljenem postopku:  

-  Najprej popolno ugotoviti dejansko stanje, torej s katerimi dokumenti dejansko razpolaga ter kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca (po posameznih točkah zahteve), in sicer na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je sploh odločil (npr. zahtevi prve točke prosilca ustreza dokument s številko in/ali datumom ter naslovom dokumenta, ki je predmet presoje) in posledično ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze.

- Če bo ugotovil, da je bilo o dostopu do določenih dokumentov že odločeno v predhodnem postopku, bo moral zahtevo prosilca v tem delu zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in to ugotovitev ustrezno utemeljiti v obrazložitvi odločbe (če so za to izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP).

- V primeru zavrnitve dela zahteve zaradi neobstoja dokumentov svojo odločitev utemeljiti z obrazložitvijo in dokazi o tem, na kakšen način je ugotavljal, ali z zahtevano dokumentacijo razpolaga (npr. v katere konkretne dele zbirke oziroma evidence dokumentarnega gradiva in na podlagi katerih ključnih besed oziroma drugih oznak je organ vpogledal; katera konkretna dejstva in pri katerih konkretnih pristojnih osebah je organ preverjal, ipd.) ter kaj konkretno je pri tem ugotovil (npr. kaj je ugotovil po pregledu dokumentov, s katerimi razpolaga, kaj so glede neobstoječih dokumentov pojasnile osebe, pristojne za zahtevano dokumentacijo, ipd.). Le tako bo organ zadostil standardu obrazloženosti odločbe iz 214. člena ZUP.

- V pisni odločbi bo moral organ jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca (po posameznih točkah zahteve) in so bili predmet njegove presoje, in zahtevane dokumente presoditi z vidika obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. Pri dostopu mora organ presoditi, ali obstojijo izjeme, ki jih določata 5.a in 6. člen ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ je dolžan presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 v nadaljevanju Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa.

- Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ moral natančno opredeliti izrek odločbe (213. člen ZUP). Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). Organ se mora zato opredeliti do vseh dokumentov, ki so predmet zahteve, in dokumente, s katerimi razpolaga, identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je odločil (npr. s številko in/ali datumom ter naslovom posameznega dokumenta, ki je predmet presoje). Jasno pa mora navesti tudi, glede katerih posameznih točk ali alinej, se zahteva prosilca zavrne. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

(18.)        V ponovljenem postopku mora organ določno navesti, katere dokumente je presojal, upoštevaje predmet zahteve prosilca. Organi prve stopnje (in IP) so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča.[1] Pri tem pa mora izhajati iz dejstva, da se na pojasnila in razlage načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

Sklepno

(19.)        Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(20.)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(21.)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:                                                                   

Sara Rupar, dipl. prav.  (UN)                                         

raziskovalka IP                                                                           

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica IP

[1] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.