prosilec - Direkcija RS za vode

Številka: 090-156/2026-2

Datum: 28. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi…………………….., z dne 10. 4. 2026, zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0900-30/2026-8 z dne 23. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.  Pritožbi stranskega udeleženca z dne 10. 4. 2026 se ugodi in se odločba Direkcije Republike Slovenije za vode, št. 0900-30/2026-8 z dne 23. 3. 2026, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.          Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.          V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je dne 23. 3. 2026 izdal odločbo št. 0900-30/2026-8 (dalje izpodbijana odločba), s katero je odločil o zahtevi…………….., glede pridobitve vodno gospodarskih ureditev na parcelah 675 in 676, k.o. Stražišče, vzpostavitev pretočnosti struge potoka Žabnica, na podlagi katere je bilo dne 8.10.2025
izdano Vodno soglasje št. 35507-1708/2025-2:

- Projekt št. 44/2025, Vzpostavitev pretočnosti struge potoka Žabnica na območju izliva
hudourniškega jarka izpod S pobočja Brezgalice v Zgornjih Bitnjah, PZI, VGP d.d. Kranj,
september 2025 (v nadaljevanju: zahtevana dokumentacija).

S prvo točko izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se zahtevi prosilca delno ugodi, in sicer tako, da se mu omogoči vpogled v zahtevano dokumentacijo: Projekt št. 44/2025, Vzpostavitev pretočnosti struge potoka Žabnica na območju izliva hudourniškega jarka izpod S pobočja Brezgalice v Zgornjih Bitnjah, PZI, VGP d.d. Kranj, september 2025, pri čemer se varovani podatki in podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, prekrijejo. V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel, da se dostop do informacije javnega značaja prosilcu omogoči z vpogledom v prostorih DRSV, Sektorju območja zgornje Save, na naslovu Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj, v času uradnih ur in po predhodno usklajenem terminu s predstavnikom Sektorja
območja Savinje, po elektronski pošti gp.drsv-kr@gov.si ali telefonski številki 04 201 86 00. V tretji točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel, da se glede varovanih osebnih podatkov in podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost iz 1. točke izreka odločbe, zahteva prosilca zavrne.

Zoper izpodbijano odločbo je, dne 10. 4. 2026, družba ……………v postopku na prvi stopnji udeležena kot stranski udeleženec, vložila pritožbo. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po ZUP, zlasti pa zaradi kršitev pravil upravnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe in neuporabe materialnih predpisov. Navaja, da jo je organ kot stranskega udeleženca dne, 9. 3. 2026, pozval k prijavi stranske udeležbe. Družba je dne 17. 3. 2026 priglasila stransko udeležbo in podala pisno izjavo, s katero je nasprotovala posredovanju zahtevane dokumentacije kot informacije javnega značaja, navedla, da dokument vsebuje poslovne skrivnosti in osebne podatke ter predlagala, da se zahteva zavrne, oziroma podredno, da se prosilcu vsebina dokumenta z vsemi prekritimi varovanimi podatki omogoči zgolj v obliki fizičnega vpogleda obstoječega izvoda. Navaja, da je vsebina zahtevanega dokumenta poslovna skrivnost in pojasnjuje, da gre za strokovno tehnični dokument, ki ga je stranski udeleženec ……………..za namene upravljanja z nepremičnino pare. št. 675, k.o. 2131 Stražišče. Dokument vsebuje:

-      hidravlične izračune in strokovno znanje s področja vodnega gospodarstva, ki ni splošno znano ali dosegljivo v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,

-      podatke o obravnavani nepremičnini, ki so za to nepremičnino specifični in izdelani
s pomočjo strokovnega znanja,

-      projektne rešitve in tehnične ukrepe, ki so bili izdelani izključno za strankine
potrebe in katerih razkritje bi imelo negativne posledice za poslovne interese stranskega udeleženca.

Sklicuje se na definicijo poslovne skrivnosti po ZPoS in zatrjuje, da organ ni presojal izpolnjevanja pogojev za poslovno skrivnost iz 2. člena ZPoS za vsak del dokumenta posebej. Šele v dopisu št. 0900-30/2026-
7 z dne 23. 3. 2026 je organ od stranskega udeleženca zahteval konkretizacijo varovanih podatkov, v izreku istega dne izdane odločbe pa je navedel le, da se »podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost«, prekrijejo - brez navedbe, kateri konkretni deli dokumenta so bili varovani in na kateri podlagi je organ to ugotovil. Odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Meni, da bi organ moral zahtevo prosilca v celoti zavrniti. Če bi menil, da določeni podatki niso poslovna skrivnost, pa bi moral naprej izvesti ugotovitveni postopek, v katerem bi ugotovil, kateri podatki so poslovna skrivnost, da bi o tem lahko konkretno odločil in s tem zagotovil možnost zakonite izvršitve odločbe v skladu z njenim izrekom. Dalje zatrjuje tudi, da zahtevana dokumentacija predstavlja tudi avtorsko delo, in da lahko v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZASP organ prosilcu omogoči le vpogled, do česar pa se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil. Obrazložitev izpodbijane odločbe je po njegovem pomanjkljivo obrazložena v ugodilnem delu, kar je v nasprotju z 214. členom ZUP, ki določa obvezne sestavine obrazložitve upravne odločbe. Glede na vse navedeno stranski udeleženec meni, da je podana absolutno bistvena kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, zato IP predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zahtevo prosilca v celoti zavrne, podredno pa, da odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek, stranskemu udeležencu pa prizna stroške postopka.

Organ je pritožbo stranskega udeleženca dne 13. 4. 2026 odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da zahtevana informacija izpolnjuje kriterije iz 4. člena ZDIJZ, torej da gre za informacijo javnega značaja. Sporno je, ali je organ prosilcu pravilno omogočil delni dostop do zahtevane dokumentacije, pri čemer se je skliceval na izjemi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Temu oporeka stranski udeleženec, ki zatrjuje, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Iz razlogov, ki bodo podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju, IP ocenjuje, da je pritožba stranskega udeleženca utemeljena.

Držijo namreč trditve stranskega udeleženca, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker sta pomanjkljiva tako izrek kot obrazložitev. Iz izreka odločbe namreč ni razvidno, glede katerih delov zahtevanih dokumentov se dostop delno ugodi oziroma v katerem delu se delno zavrne. Organ je namreč zahtevo prosilca z izpodbijano odločbo delno zavrnil, ne da bi konkretno navedel, na katere konkretne dele dokumenta se odločitev nanaša ter na katera ugotovljena dejstva in dokaze je organ oprl svojo odločitev, da gre za izjemo poslovne skrivnosti. Prav tako ni razvidno, katere konkretne podatke je organ štel kot varovane osebne podatke (npr. imena in priimke, navezne okoliščine,..) in katere podatke kot poslovno skrivnost (npr. cene, tehnične specifikacije,,..) in katere podatke konkretno je prekril. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Organ je tako tudi v tem storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi katere se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. IP ugotavlja tudi, da je organ nepopolno oziroma zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo. Organ posamezne izjeme od dostopa pri zahtevanih dokumentih ni konkretno presojal za vsak posamezen del dokumenta posebej, ampak so njegove navedbe splošne in pavšalne za celoten dokument hkrati, pri čemer prekriti podatki niso določno opredeljeni.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanim dokumentom in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z njegovo pripravo in vsebino. IP je zato pritožbi stranskega udeleženca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Navodila organu za vodenje postopka v ponovljenem postopku

Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP. Organ se mora zato primarno konkretno opredeliti do vseh delov dokumenta, za katere bo ugotovil, da jih je treba prekriti. V zvezi s tem mora presoditi:

- ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in

- če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovnem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oziroma za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. IP poudarja, da šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na poslovno skrivnost, IP najprej pritrjuje navedbam stranskega udeleženca, da mora organ obrazložiti, zakaj in v katerem delu je podana izjema poslovne skrivnosti. IP zato poudarja, da mora organ v primeru sklicevanja na poslovno skrivnost za konkretne podatke v zahtevani dokumentaciji izkazati izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v 2. členu ZPosS, in sicer vsak kriterij (od treh) posebej. Organ v izpodbijani odločbi zahtevanih delov dokumentov ni identificiral na način, da bi bilo jasno, v zvezi s katerimi konkretnimi deli dokumenta se je skliceval na poslovno skrivnost, temveč je le povzel dokument in zaključil, da gre v delu za poslovno skrivnost.

Ob morebitni ugotovitvi obstoja izjeme poslovne skrivnosti je nadalje dolžnost organa, da preizkusi, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni (npr. za okoljske podatke), ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ker teh podatkov skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS ni mogoče določiti za poslovno skrivnost.

Če bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument, pri čemer mora biti iz izreka in iz obrazložitve jasno, kateri podatki in kje se prekrijejo in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. ime in priimek na strani 3, v drugem odstavku,..). Le jasen, razumljiv in določen izrek je skladen z 213. členom ZUP, na njegovi podlagi pa je mogoča izvršljivost odločbe. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Ker stranski udeleženec zatrjuje, da je zahtevni dokument tudi avtorsko delo, se mora organ v ponovljenem postopku opredeliti tudi do tega vprašanja in v povezavi s tem do drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki ureja način seznanitve v tovrstnih primerih (tudi z vidika, ali gre za okoljske informacije).

Organ mora v ponovnem postopku v odločbi odločiti tudi o stroških postopka, kot to podrobneje določa prvi odstavek 118. člena ZUP.

IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP, ter v 30 dneh od prejema te odločbe, izdati novo odločbo.

Stranski udeleženec je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov v povezavi s pritožbenim postopkom. V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno, je stranski udeleženec dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke