dekorativna slika

prosilec - Direkcija RS za vode

+ -
Datum: 23.12.2025
Številka: 090-549/2025
Kategorije: Ničnost

 

POVZETEK:

IP je v konkretnem primeru ugotovil, da organ ni imel pravne podlage za izdajo izpodbijane odločbe, saj ni razpolagal z zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja. Prosilka tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privoli, ravno nasprotno. Prosilka je v pritožbi izrecno navedla, da takšni obravnavi njene vloge nasprotuje. IP je tako odločbo organa izrekel za nično.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-549/2025/2

Datum: 23. 12. 2025

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 249. člena in četrtega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 25. 11. 2025, zoper odločbo Ministrstva naravne vire in prostor, Direkcija za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0900-92/2025-7 z dne 11. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

1.     Odločba Ministrstva naravne vire in prostor, Direkcija za vode, št. 0900-92/2025-7 z dne 11. 11. 2025, je nična.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

(1) Prosilka je dne 29. 10. 2025, po elektronski pošti, na organ naslovila zaprosilo za pripravo projektne mape ureditve vodotoka Hudinja v letu 2025 in 2026. Ob tem je navedla, da slednjo potrebuje za preučitev zadeve ter zaprosila, da jo organ o dvigu dokumentacije obvesti, da bo lahko čim hitreje pristopila k delu.

 

(2) Vlogo prosilke je organ obravnaval v skladu z določili ZDIJZ, pri čemer je o njej odločil z odločbo, št. 0900-92/2025-7 z dne 11. 11. 2025.

 

(3) Zoper predmetno odločbo je prosilka dne 25. 11. 2025 vložila pritožbo. V njej navaja, da organa ni zaprosila za dostop do informacij javnega značaja, temveč ga je zaprosila za usklajevanja renoviranja njenega jezu na reki Hudinji po neurjih iz leta 2023, ki se trenutno sanirajo s pomočjo sredstev Evropske unije. Nadalje navaja, da je dne 19. 10. 2025 nanj naslovila dopis za uskladitev popravila njenega jezu na reki Hudinji, pri čemer ji je bil ponujen datum srečanja. Še pred tem datumom pa je organ uničil njeno osnovno sredstvo, to je del elektrarne, ki stoji na tuji posesti. Prosilka v pritožbi organ ponovno poziva k vzpostavitvi prvotnega stanja.

 

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

 

Izpodbijana odločba je nična.

 

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(6) IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu, z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Povedano drugače postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo, na podlagi 249. člena ZUP, treba izreči za nično.

 

(6) Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je vlogo prosilke z dne 29. 10. 2025, v zvezi s katero je organ odločil z izpodbijano odločbo, sploh šteti za zahtevo, ki je bila vložena na podlagi določb ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico njegovo ničnost. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

 

(7) IP pojasnjuje, da skladno z določbo tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pri čemer jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

 

(8) Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da vloga prosilke z dne 29. 10. 2025 ni bila vložena na podlagi določb ZDIJZ. Iz posredovane korespondence namreč izhaja, da je prosilka za zahtevane dokumente zaprosila v okviru postopka usklajevanja popravila njenega jezu na reki Hudinji, ki naj bi ga organ samovoljno uničil. IP posledično zaključuje, da organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilke z dne 29. 10. 2025 obravnava po ZDIJZ.

 

(9) Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da organ v konkretni zadevi ni imel pravne podlage za izdajo izpodbijane odločbe, saj ni razpolagal z zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja. Prosilka tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, ravno nasprotno. Prosilka je v pritožbi izrecno navedla, da organa ni zaprosila za dostop do informacij javnega značaja, temveč ga je zaprosila za usklajevanje renoviranja njenega jezu na reki Hudniji po neurjih iz leta 2023. Slednje pomeni, da je organ odločil po napačnem pravnem temelju.

 

(10) IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo izpodbijane odločbe po ZDIJZ, zato jo je, na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izrekel za nično.

 

(11) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke