prosilec - Direkcija RS za vode
+ -Številka: 090-466/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dokumentacijo v zvezi z ugotovljeno škodo v avgustovskih poplavah leta 2023 na določenem potoku in ukrepi, ki so za odpravo navedene škode predvideni. Organ je prosilcu tekom postopka omogočil dostop do določene dokumentacije, a ker je prosilec z dopolnitvami vztrajal, da mu organ omogoči dostop do dokumentacije, je z odločbo zahtevo zavrnil in odločil, da mu je omogočil dostop do vse dokumentacije, ki je predmet zahteve in s katero organ razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ ni v celoti omogočil dostopa do določenih dokumentov, s katerimi razpolaga in naložil organu, da omogoči dostop.
ODLOČBA:
Številka: 090-466/2025/12
Datum: 9. 12. 2025
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. ter prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 9. 2025, zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju organ) št. 0900-71/2025-17 z dne 17. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 17. 9. 2025 zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, št. 0900-71/2025-17 z dne 17. 9. 2025 se delno ugodi in se odločba v 2. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati na njegov elektronski naslov:
- izpis iz aplikacije AJDA – Naravne nesreče za parcelo 298/3, k. o. 828 ČRNEČE, pri čemer mora prekriti podatke o lastnikih,
- izpis iz aplikacije AJDA – Naravne nesreče za obrazec št. 0068-11026788-501-0476, tako da bodo razvidne fotografije (5) iz popisa škode,
- izpis iz aplikacije AJDA – Naravne nesreče za obrazec št. 0068-11026788-501-0476, tako da bo razviden obrazec 5.v z naslovom »Ocena škode na vodotokih, povzročeni po naravni nesreči«.
2. Pritožba prosilca se v preostalem delu zavrne.
3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je dne 16. 4. 2025 na organ naslovili elektronsko sporočilo, v katerem se je med drugim skliceval na ZDIJZ in navedel, da je dne 25. 3. 2025 v časopisu Večer zasledil članek, da bodo v Dravogradu zgradili protipoplavne zidove in nasipe v vrednosti 25 milijonov evrov in zato se kot lastnik zemljišča v naselju ….., skozi katerega poteka potok, na katerem so se po poročanju medijev začela oziroma so predvidena sanacijska dela, obrača na organ in ob tem navaja številko svojega zemljišča. Ker gre potencialno za posege v okolico njegove nepremičnine, ga zanima, kakšni ukrepi so načrtovani oziroma že potekajo, saj prebivalci o tem še niso bili nič obveščeni. Zanima ga, ali je sanacija potoka ……j že v izvajanju ali še v fazi načrtovanja. Ali predvideni ukrepi posegajo tudi v njegovo parcelo oziroma varovalni pas. Katera dokumentacija je bila pripravljena (projekti, idejna zasnova, gradbeno dovoljenje) ali so bili opravljeni terenski obiski? Ali bo potekalo vključevanje prizadetih lastnikov? Prosi za vpogled v relevantno projektno dokumentacijo ter obvestilo o nadaljnjih postopkih. Ker se organ na njegovo zahtevo ni odzval, je dne 20. 5. 2025 organu poslal poziv in navedel, da vztraja, da mu organ po ZDIJZ omogoči vpogled in brezplačno digitalno kopijo vseh projektnih, tehničnih, finančnih in okoljskih aktov v zvezi s sanacijo vodotoka …….. (npr. idejni projekti, vodno soglasje, EIA, geodetski načrt, investicijsko dokumentacijo). Navaja, da ga je župan Občine Dravograd obvestil, da so se dela na potoku …… začela, kar potrjujejo tudi mediji in da je izvajalec družba ……., d. d., naročnik del pa organ. Organ mu je dne 23. 5. 2025 podal pojasnilo, iz katerega izhaja, da se objava v medijih nanaša na protipoplavno zaščito v občini Dravograd; gre za javni razpis, ki pa ne zajema ureditve ……... Po avgustovskem neurju 2023 je bila popisana škoda na vodotokih na porečju reke Drave in med drugim tudi škoda na …….. Vlada RS je sprejela 5-letni Sanacijski program. V tem kontekstu je organ odgovoril na vprašanja prosilca. Glede tega, ali se sanacija potoka na ……. že izvaja ali je še v fazi načrtovanja, organ odgovarja, da je bila v letošnjem letu izvedena sanacija erozije v strugi v območju številke hiše ……, v letu 2026 pa ima organ v planu sanirati odsek struge dolvodno, mimo stanovanjske hiše prosilca. Glede vprašanja, ali predvideni ukrepi posegajo tudi na parcelo prosilca oziroma v njen varovalni pas, je organ odgovoril, da glede na to, da potok nima svoje parcele, se bo posegalo tudi v privat zemljišče. Opozoriti je potrebno, da stanovanjska hiša stoji cca 2,0 m od zgornjega roba brežne struge, dovoljeni odmik v skladu z Zakonom o vodah pa je minimalno 5,00 m pri vodotokih II. reda. Poleg tega se je posegalo v strugo potoka brez vodnega soglasja (obrežni betonski zidovi ). Glede vprašanja, katera dokumentacija je bila pripravljena (npr. projekt, idejna zasnova, gradbeno dovoljenje) in ali so bili opravljeni kakšni terenski obiski, je organ pojasnil, da zaenkrat še ni izdelana nobena tehnična dokumentacija, opravljen je bil samo terenski ogled v času popisa škod po neurju. Glede vključevanja prizadetih lastnikov je organ odgovoril, da se bo priobrežnim lastnikom predstavila idejna rešitev ureditve struge v letu 2026, po predhodnem sprejetju letnega Sanacijskega programa (zagotovitve sredstev za izvedbo v letu 2026). O tem bodo lastniki obveščeni preko Občine Dravograd. Organ je dodal, da o morebitnih rešitvah v območju hiše prosilca do zagotovitve sredstev za izvedbo v letu 2026 ne more podajati izjav. Dne 2. 6. 2025 in dne 10. 7. 2025 je prosilec podal novo zahtevo, in sicer je zahteval informacijo, pod katero zaporedno številko vloge -tabela škod, je prijavljena škoda za odsek struge dolvodno, ki ga omenja organ v odgovoru z dne 23. 5. 2025 in kje točno se nahaja ta odsek ter posredovanje pisne dokumentacije, iz katere je razvidno, da je bil omenjeni odsek predlagan za uvrstitev v SP2026, oziroma da tak načrt obstaja. Dne 13. 8. 2023 je prosilec podal pritožbo zaradi molka organa, v kateri navaja, da organ še vedno ni dostavil 1. dokaza, da je bila škoda na delu potoka zraven njegove parcele vključena v predlog projekta poplavne obnove leta 2026 in predlog ustrezno posredovan na resorno ministrstvo, 2. Dokaz, da je bila škoda na spodnjem delu potoka ustrezno popisana, 3. Projektne naloge in projektno in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na sanacijo potoka ob parceli prosilca, vključno z načrtovanim propustom pod cesto ob njegovi parceli. V pritožbi zaradi molka tako prosilec prosi, da IP odloči, da se mu zahtevane informacije posredujejo v elektronski obliki oziroma v obliki vpogleda. Potem, ko je v postopku zaradi molka IP pozval organ, je ta dne 20. 8. 2025 odgovoril, da v zvezi z zahtevo za zaporedno številko vloge prijavljene škode za odsek dolvodno in kje se nahaja ta odsek ter v zvezi s pisno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bil omenjeni odsek predlagan za uvrstitev v SP 2026, odgovarja na podlagi ZDIJZ. V letu 2026 je predvidena sanacija pod št. ……., ki je prikazan v priloženi grafiki iz aplikacije Ajda. Sanacija je razvidna iz priloge. V aplikaciji Ajda je prikazana predvidena sanacija vodne infrastrukture po poplavah 4. avgusta 2023 v ustrezno funkcionalno stanje odporno na podnebne spremembe. To ne pomeni, da se bodo ukrepi izvedli na celotnem odseku. Lahko se izvedejo tudi na vplivnem območju gorvodno oziroma dolvodno, če se s tem izboljša stanje na popisanem odseku. Dokumentacija, iz katere je razvidno, da je bil omenjeni odsek predlagan za uvrstitev v SP 2026 je, kot je organ že pojasnil, zabeležena v aplikaciji Ajda. V postopku s pritožbo zaradi molka je prosilec na poziv IP, ali vztraja pri tem, da je prejel vse informacije, v vlogi z dne 12. 9. 2025 pojasnil, da še vedno ni prejel dokumentov, ki so bili predmet zahteve z dne 16. 4. 2025 in po katerih je ponovno vprašal dne 2. 6. in dne 10. 7. 2025, zato še naprej vztraja pri pritožbi zaradi molka. Prosi za uradno pisno dokumentacijo, ki bi pokazala: - da je bil določen odsek struge dolvodno od parcele prosilca v naselju ….. vpisan kot poškodovan po avgustovskih poplavah, saj naj bi bil izveden uradni ogled terena, - kdo je predlagal uvrstitev v program sanacije SP 2026, - na podlagi katerih meril, strokovnih podlag ali ugotovitev iz terena je bila uvrstitev utemeljena, - kdaj je bil odsek predlagan in v katerem postopku, na podlagi katerih meril, strokovnih podlag ali ugotovitev iz terena je bila uvrstitev utemeljena, kdaj je bil odsek predlagan v katerem postopku. Ker do aplikacije Ajda nima dostopa, prosi za posredovanje dokumentacije iz aplikacije v elektronski obliki. Prosi za podatek, katera je začetna in končna točka načrtovanih ukrepov, saj puščice na fotografiji niso jasne, še posebej zato, ker so bili nekateri ukrepi že udejanjeni. Ali predvideni ukrepi vključujejo odsek, ki poteka neposredno ob njegovi parceli, ali gre zgolj za del trase dolvodno ali gorvodno, saj to iz odgovora ni bilo razvidno. Katere konkretne tehnične rešitve so načrtovane (utrjevanje brežin, zadrževalniki, poglobitev struge, ipd.). Ker teh podatkov ni prejel, bi mu navedene informacije omogočile boljše razumevanje obsega in vpliva načrtovanih ukrepov. Prav tako prosi za informacije, ali so bili že izvedeni posegi (zadrževalniki, betonske prepreke, preusmeritev toka, ipd.) del interventnega odziva, rednega vzdrževanja ali začetek sanacije. Iz stanja v naravi je razvidno, da so bila nekatera dela že izvedena, kar pa ni bilo omenjeno v odgovoru organa. Prosilec bi rad razumel, ali so bila ta dela del poplavne škode ali potekajo neodvisni ukrepi. Prav tako prosi za informacijo o poteku postopka z oznako ID 1230745 (EGC117051 ….), ki se nanaša na načrtovanje sanacije ceste in preboja pod njo, kjer teče isti vodotok. Ker gre za povezna posega bi bilo smiselno, da je dokumentacije dostopna hkrati. Omenjeni postopek s strani organa do sedaj ni bil naslovljen, čeprav je prosilec izrecno vprašal o postopku sanacije ceste, ki se tičejo njegove parcele.
(2) O zahtevi je organ odločil z izpodbijano odločbo št. 0900-71/2025-17 z dne 17. 9. 2025, s katero je zahtevo zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je odločal o zahtevi prosilca, ki jo je prejel dne 14. 8. 2025. V odločbi je organ opredelil, da prosilec zahteva informacijo, pod katero zaporedno številko vloge je prijavljena škoda za odsek struge dolvodno in kje se nahaja ta odsek, - pisno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bil odsek struga potoka …. dolvodno predlagan za uvrstitev v SP 2026 oziroma, da tak načrt obstaja. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila v postopku obravnave zahteve opravljena poizvedba pri pristojni notranji organizacijski enoti DRSV, Uradu za vzdrževanje voda, Sektorju območja Drava. Prosilcu je bilo v dopisu št. 0900-71/2025-10 dne 20. 8. 2025 pojasnjeno, da je odsek predviden za sanacijo v letu 2026 pod številko ……, ki je prikazana v aplikaciji Ajda. Predvidena je sanacija vodne infrastrukture po poplavah 4. avgusta 2023 v ustrezno funkcionalno stanje odporno na podnebne spremembe. Z dokumentacijo, ki jo prosilec zahteva, organ ne razpolaga. Iz navedenega razloga je organ zahtevo zavrnil.
(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 30. 9. 2025 pri organu vložili pritožbo, v kateri navaja, da je organ zahtevo zavrnil z razlogom, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, pri tem pa ni izkazal in navedel, kakšne preveritve je opravil glede fizičnih dokumentov in glede dokumentov, ki se nahajajo v elektronskih evidencah. Iz do sedaj ugotovljenega dejanskega stanja namreč izhaja, da razpolaga s podatki, saj navaja, da je že posredoval grafiko iz aplikacije AJDA, kar izkazuje dostop do zbirke in možnost generiranja izpisa, kar pomeni, da je odločitev sama sebi v nasprotju. V takih okoliščinah bi moral organ konkretno pojasniti, katerih dokumentov ali izpisov ne vodi in zakaj, ter opisati opravljene poizvedbe v AJDA in drugih evidencah; pavšalna trditev o neobstoju ne zadošča standardu obrazloženosti odločitve in popolni ugotovitvi dejanskega stanja. Podatki v informacijskem sistemu, ki jih je mogoče z običajnim poizvedovanjem izpisati kot poročilo ali zaslonski posnetek, pomenijo informacijo javnega značaja v materializirani obliki, njihovo posredovanje ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta. Organ ni navedel, katere evidence, dokumentne mape, registre in informacijske sisteme je pregledal, kdo je iskanje opravil, kdaj in s katerimi iskalnimi parametri (npr. po kodi …….), niti kakšen je bil konkreten negativen rezultat posamezne poizvedbe. Pavšalni sklic na poizvedbo pri pristojni notranji organizacijski enoti ne zadosti načelu materialne resnice iz 8. člena ZUP in ne izpolni dokaznega bremena organa, ko zatrjuje neobstoj informacije. Manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev po drugem odstavku 237. člena ZUP. Organ se tudi ni opredelil do možnosti delnega dostopa. Glede druge točke zahteve (pisna dokumentacija, iz katere je razvidno, da je bil odsek predlagan za uvrstitev v SP 2026 oziroma da tak načrt obstaja) organ ni preveril vseh realističnih virov nastanka ali prejema gradiva: internih predlogov in dopisov, zapisnikov usklajevanj, izvozov iz AJDA oziroma drugih informacijskih sistemov, seznamov predlaganih odsekov, izmenjave e-pošte s sklicem na kodo ………. ter gradiva pri pogodbenih izvajalcih, s katerimi organ razpolaga ali bi moral razpolagati na podlagi pogodbenega razmerja. V primeru, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, bi moral zahtevo prosilca odstopiti. V delu, ki se nanaša na identifikacijo zaporedne številke vloge in natančno lokacijo odseka, organ v odločbi ne pojasni, zakaj teh dveh konkretnih podatkov, ki očitno obstajata vsaj kot polji v evidencah, ni mogoče posredovati. Predlaga, da IP pritožbi ugodi in organu naloži posredovanje: - izpisa ali izvoza iz aplikacijo AJDA za projekt št. …….., ki vsebuje med drugim informacijo o lokaciji oziroma odseku, statusu uvrstitve v SP 2026, - korespondenco, interne predloge in/ali sezname glede predloga/uvrstitve odseka v SP 2026 oziroma relevanten izvoz iz AJDA, - informacijo o zaporedni številki vloge (popisa škode) ter natančno lokacijo odseka dolvodno (izpis polj iz evidence), - projektne naloge, pogoje, zapisnike usklajevanj in pogodbeno dokumentacijo v zvezi z načrtovanimi posegi.
(4) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 8. 10. 2025 z dopisom št. 0900-71/2025-19 z dne 3. 10. 2025 odstopil IP v reševanje. Hkrati je organ podal pojasnilo, da je izpodbijana odločba zakonita. Navaja, da je iz zahteve prosilca z dne 14. 8. 2025 izhajalo, da zahteva informacijo, - pod katero zaporedno številko vloge je prijavljena škoda za odsek struge dolvodno in kje se odsek nahaja, - pisno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bil odsek struge potoka … dolvodno predlagan na uvrstitev v SP 2026 oziroma, da tak načrt obstaja. Prosilec je informacijo in grafiko iz prve alineje zahteve prejel v odgovor dne 27. 8. 2025. Prosilcu je bila tako informacija javnega značaja iz prve alineje zahteve že pred izdajo odločbe, ki je predmet pritožbe, torej že podana. Zato je zahteva zgolj ponavljanje že rešenega in je bil namen ZDIJZ pred tem že dosežen. Organ je že posredoval podatke prosilcu, s tem je že omogočil dostop do informacije, s katero razpolaga in naj ne bi bilo potrebno ustvarjati novih dokumentov. Organ je obveznost omogočiti dostop do informacije že izpolnil, saj je prosilec zahtevane podatke, da je v letu 2026 predvidena sanacija pod št. …………………….., ki je prikazana v grafiki iz aplikacije Ajda, že prejel. Sanacija (grafika) je bila razvidna iz priloge, kjer je bila prikazana predvidena sanacija vodne infrastrukture po poplavah 4. avgusta 2023 v ustrezno funkcionalno stanje odporno na podnebne spremembe. Prosilcu je bilo v dopisu pojasnjeno, da to ne pomeni, da se bodo ukrepi izvedli na celotnem odseku pač pa se lahko izvedejo tudi na vplivnem območju gorvodno oziroma dolvodno, če se s tem izboljša stanje na popisanem odseku. Po načelu »ne bis in idem«, organu ni treba dvakrat odločati o isti stvari in se šteje, da je zahteva izpolnjena. Pri drugi alineji zahteve pa organ pojasnjuje, da sanacijski program za leto 2026 (krajše SP2026), še ni pripravljen in v materializirani obliki. Prosilcu je organ odgovoril na vprašanje ali je bil del odseka struge potoka …….. dolvodno predlagan na uvrstitev v SP2026. Ker tak načrt še ne obstaja in s tem organ ne razpolaga je organ njegovo zahtevo zavrnil (priloga – Interno pridobivanje informacij za prosilca). Organ prav tako zavrača očitke prosilca, da njegove zahteve niso bile obravnavane oziroma da nanje ni prejemal odgovorov. V skladu z 2. členom ZDIJZ je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter vsakomur omogočiti dostop do informacije javnega značaja. Ta namen je bil v obravnavanem primeru dosežen, saj je organ prosilcu že omogočil seznanitev z zahtevanimi informacijami. Ob tem organ ponavlja, da ZDIJZ organu ne nalaga obveznosti, da enako informacijo posreduje večkrat, ampak da omogoči dostop do informacije, s katero razpolaga. Zato organ utemeljeno zavrača očitke prosilca o domnevnem neodzivanju, saj je bilo na njegovo zahtevo že vsebinsko odgovorjeno.
(5) V pritožbenem postopku je IP dne 20. 10. 2025 organ pozval na dostavo dokumentacije in podajo pojasnil, kar je prejel dne 28. 10. 2025. Iz odgovora organa izhaja, da je terenski ogled škode po poplavah 4. avgusta 2023 opravil koncesionar ….., oceno škode s fotografijami pa je vnesel v aplikacijo AJDA pod številko ……. Organ je poslal Prilogo 7 Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023. Prav tako je poslal izpis iz aplikacije AJDA – Naravne nesreče za parcelo ….., k. o. ……., in bolj natančno za številko vloge …….., iz katere so razvidne fotografije in grafike ter podatki o lastnikih. Naknadno dne 28. 11. 2025 pa je poslal še obrazec 5.v z naslovom »Ocena škode na vodotokih, povzročeni po naravni nesreči« za številko vloge ……... Ob tem je navedel, da se je škoda vrednotila na celotnem vodotoku, torej ne le v območju parcele prosilca. Prav tako je organ navedel, da se ni popisovalo škode na prosilčevih nepremičninah. Prav tako je poslal Poročilo o izvajanju projekta Drava- Drava s pritoki in sklep o potrditvi Poročila o izvajanju projekta. Prav tako je pojasnil, da številka ……. pomeni številko obrazca pod katerim je bila ovrednotena škoda v Ajdi na tem odseku. Izvedbeni projekt pa bo imel svojo številko. Izvedbeni projekt še ni v izdelavi. Projekt ima svojo številko in ne bo imel enake številke kot obrazec. Glede postopka sprejema programa sanacije SP 2026 je organ pojasnil, da z njim ne razpolaga, kar je razvidno iz Poročila. Postopki se še niso začeli izvajati, ker bodo aktualni šele v letu 2026.
(6) Po prejemu pojasnila in dokumentov organa dne 28. 11. 2025, je IP z organom opravil še telefonsko poizvedbo, o čemer je nastal uradni zaznamek št. 090-466/2025/11. V pogovoru z zaposleno pri organu, gospo …………, vodjo sektorja za območje Drave je pojasnila, da v aplikaciji Ajda ni drugih dokumentov in drugih pogledov kot jih je organ poslal v pritožbenem postopku. Koncesionar ……. je popisal škodo in jo vnesel v aplikacijo Ajda. Drugih dokumentov organ od družbe ……… ni prejel, niti ob popisu škode niso nastali pri navedeni družbi.
Pritožba je delno utemeljena.
(7) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(8) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
(9) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne okoliščine, iz katerih razlogov prosilec zahteva informacije. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.
(10) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec. Sporno pa med organom in prosilcem ostaja, ali organ razpolaga še z drugimi zahtevanimi informacijami. Prosilec v pritožbi namreč vztraja, da mu organ ni omogočil dostopa do vseh zahtevanih informacij. Vztraja, da mu organ ni omogočil dostopa do informacij, ki izhajajo iz informacijskega sistema Ajda, glede tega kako je bila popisana škoda in da mu organ ni dostavil informacij o tem, kakšno so konkretni načrtovani ukrepi sanacije. V pritožbi navaja, da vztraja pri zahtevi o lokaciji oziroma odseku, statusu uvrstitve v SP 2026, - korespondenco, interne predloge in/ali sezname glede predloga/uvrstitve odseka v SP 2026 oziroma relevanten izvoz iz AJDA, - informacijo o zaporedni številki vloge (popisa škode) ter natančno lokacijo odseka dolvodno (izpis polj iz evidence), - projektne naloge, pogoje, zapisnike usklajevanj in pogodbeno dokumentacijo v zvezi z načrtovanimi posegi.
Glede podatkov o evidentirani škodi
(11) Na poziv IP je organ v pritožbenem postopku dostavil izpis iz aplikacije AJDA – Naravne nesreče za parcelo …., k. o. …... Nadalje je razvidno, da v aplikaciji pri tej nepremičnini zabeležen obrazec vloge št. …., kjer je zabeleženih 5 fotografij iz popisa škode. Prav tako je za obrazec vloge št. …. razviden obrazec 5.v z naslovom »Ocena škode na vodotokih, povzročeni po naravni nesreči«. IP ugotavlja, da navedeni podatki ustrezajo zahtevi prosilca in da v dosedanjem postopku organ prosilcu do njih še ni omogočil dostopa, zato je IP z izrekom te odločbe organu naložil, da omogoči dostop, upoštevaje varovane osebne podatke lastnikov parcele v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Čeprav prosilec v pritožbi vztraja, da bi moral biti viden podatek o natančni lokaciji odseka. IP z vpogledom v dostavljene podatke ugotavlja, da iz njih natančna lokacija ni razvidna. Glede morebitnega obstoja drugih dokumentov o evidentiranju škode, ki ne bi bili razvidni v aplikaciji Ajda, je pri organu zaposlena …., vodja sektorja za območje Drave, pojasnila, o čemer je nastal uradni zaznamek št. 090-466/2025/11, da v aplikaciji Ajda ni drugih dokumentov in drugih pogledov kot jih je organ poslal v pritožbenem postopku. Koncesionar ….. je popisal škodo in jo vnesel v aplikacijo Ajda. Drugih dokumentov organ od družbe ….. ni prejel, niti ob popisu škode niso nastali pri navedeni družbi.
Glede informacij o načrtovanih sanacijskih ukrepih
(12) Prosilec kljub pojasnilom organa, da dokument, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil odsek predlagan za uvrstitev v sanacijski program 2026 oziroma da tak načrt ne obstaja, vztraja, da mu organ dostavi »projektne naloge, pogoje, zapisnike usklajevanj in pogodbeno dokumentacijo v zvezi z načrtovanimi posegi«. Z vpogledom v Program sanacije vodne infrastrukture po poplavah 4. avgusta 2023 v ustrezno funkcionalno stanje odporno na podnebne spremembe, ki je javno dostopen, in sicer na strani 12, izhaja, da se program nanaša tudi na obnovo objektov vodne infrastrukture. Z vpogledom v Prilogo 7 Programa na strani 156, 5. vrstica izhaja, da je bila za območje Drave v 5. vrstici tabele navedena zaporedne številke škode evidentirane v Ajdi predvideno za št. …… za obnovo v letu 2026 v višini 122.100 EUR, na 181. strani v 4. vrstici v letu 2027 v višini 122.100 EUR in na 207. strani v 5. vrstici v letu 2028 v višini 122.100 EUR. Prav tako iz 20. strani Programa pod »3.5 Obvezna vsebina podrobnejših letnih programov ter roki predložitve letnih programov v sprejem Vladi Republike Slovenije« izhaja, da ker izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic nesreče določene tudi obvezne vsebine letnih programih odprave posledic nesreče ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za naravne vire, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic nesreče se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo ukrepi odprave posledic naravne nesreče, ugotovi tehnična izvedljivost ukrepov ter določi letna višina sredstev, ki je predvidena za njihovo izvedbo. V nadaljnjih letih obnove se sredstva planirajo oziroma zagotavljajo v okviru integralnih postavk MNVP v okviru sredstev za izvedbo ukrepov za obnovo stvari. Natančnejša opredelitev dinamike izvajanja posameznih ukrepov se določi z letnimi programi. Letni program se predloži Vladi Republike Slovenije v obravnavo najkasneje do konca meseca maja v posameznem koledarskem letu. Vsebina letnega programa: – Pregled izvedenih obnovitvenih del, – Določitev prednostnih nalog v posameznem letu, – Identifikacija vsebin, kjer je potrebno program dopolniti, – Določitev prednostnih projektov, – Opredelitev finančnih virov za izvedbo načrtovanih obnov.
(13) V pritožbenem postopku je organ dostavil Poročilo o izvajanju projekta Vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje na porečju Drave - Drava s pritoki (poplave avgust 2023) št.: 2560-24-0061, avgust 2025 (v nad. Poročilo), katerega namen je sanacija poškodovanih vodotokov v neurju 4. 8. 2023 na porečju Drave – Drava s pritoki s čemer se bo preprečilo nadaljnje škodljivo delovaje voda na okoliško infrastrukturo, sosednja zemljišča in stavbe. Sanacija vključuje izdelavo predpisane projektne in druge dokumentacije, pridobivanje zemljišč in dovoljenj ter izvedbo vseh del potrebnih za vzpostavitev vodotokov v funkcionalno stanje. Cilj projekta je odprava vseh poškodb evidentiranih v sistemu AJDA in vzpostavitev Drave s pritoki v funkcionalno stanje, s čimer bo čim prej zagotovljeno odporno stanje vodne infrastrukture z upoštevanjem podnebnih sprememb. Iz 26. strani Poročila izhaja, da je Vlada Republike Slovenije s Sklepom št: 35400-8/2024/11 z dne 05.06.2025, sprejela Letni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023 za leto 2025. S sprejetjem Letnega programa za leto 2025 so se povišala sredstva na predmetnem projektu iz 2.565.636,68 EUR z DDV na 4.105.636,68 EUR z DDV, zaradi česar se ustrezno korigira dinamika porabe sredstev na posameznem odseku. Zaradi dolgotrajnosti postopkov pridobivanja projektne dokumentacije za izvedbo del, ustreznih dovoljenj in soglasij pristojnih soglasodajalcev in mnenjedajalcev na izdelano projektno dokumentacijo, težavnosti del in razmeroma kratkega roka za izvedbo del ter mestoma tudi neugodnih vremenskih razmer, posameznih del oziroma načrtovanih objektov v letu 2024 ni bilo mogoče ustrezno zaključiti oziroma zaključiti na način, da bi objekti predstavljali zaključeno celoto in opravljali svojo funkcijo. Na drugi strani pa so bili določeni načrtovani objekti v celoti izvedeni, vendar je končna vrednost izvedenih del presegla prvotno ocenjeno vrednost gradbeno obrtniških del. Ocenjena vrednost del je temeljila na oceni škode iz aplikacije AJDA, ki je bila v nadaljevanju uporabljena tudi v samem Programu. Dejanska ocena stroškov investicije pa je bila pridobljena na podlagi izdelane projektne dokumentacije, ki pa je v posameznih primerih bistveno višja od prvotno ocenjene škode. Pri navedenem je potrebno upoštevati tudi, da v času ocenjevanja škode ni bilo mogoče prejudicirati projektne rešitve, ki bo sledila projektantskemu ogledu stanja na terenu ter upoštevaje vseh dejavnikov, ki bi utegnili vplivati na izbrano rešitev, predvsem v smislu iskanja rešitve oziroma povrnitve vodne infrastrukture v funkcionalno stanje, ki bo odporna na podnebne spremembe. Vsled navedenega je z deli na objektih, ki v letu 2024 niso bili v celoti izvedeni, potrebno nadaljevati v letu 2025 ter jih tudi ustrezno zaključiti oziroma objekte, ki so bili realizirani v letu 2024 v večjem finančnem obsegu od prvotno načrtovanega finančno uskladiti. V nadaljevanju Poročila so iz tabele št. 5 na strani 54 za vlogo št. …. razvidne za odsek …. v 12. vrstici za leto 2027 v višini 122.100 EUR in v letu 2028 v višini 122.100 EUR ter za odsek »Naselje ….., Potok …..« v letu 2026 v višini 122.100 EUR.
(14) Iz Programa in iz Poročila izhaja, da Vlada sprejme Letni program, v katerem je določena višina sredstev za posamezno leto. Kot je razvidno iz Poročila, ga je Vlada za leto 2025 sprejela šele meseca maja 2025. IP tako ne dvomi v navedbe organa, da letni program, s katerim bi bil določen obseg sredstev še ni bil sprejet. Prosilec vztraja, da mu organ omogoči dostop do konkretnih tehničnih ukrepov, ki bodo izvedeni za sanacijo območja, ki je opredeljen z vlogo št. …... Kot je pojasnil organ je odločeno in določeno, kaj bo konkretno izvedeno šele potem, ko so odobrena sredstva z Letnim programom. Ker navedene predpostavke niso podane, organ informacij o tem, kateri konkretni ukrepi bodo izvedeni za zadevno območje, ne more posredovati. IP prav tako ugotavlja, da ker iz Poročila ne izhajajo podatki o konkretnih ukrepih, kar je bilo predmet zahteve, tudi ni odločil, da se omogoči dostop do Poročila.
(15) IP tako zaključuje, da je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da razen s podatki iz Ajde, organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki so bili predmet zahteve. IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).
(16) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.
(17) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi in mu omogočiti delni dostop do v izreku te odločbe navedenih dokumentov. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in dostop do dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga, pa je IP pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica informacijske pooblaščenke