prosilec - Direkcija RS za vode

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov v zvezi s sotesko Vintgar zaradi izjeme varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku v zvezi z razkritjem zahtevanih dokumentov pridobil mnenje Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker iz tega mnenja izhaja, da je sodni postopek še v teku in da zadeva še ni niti v fazi glavne obravnave, in ker po mnenju razpravljajoče sodnice razkritje zahtevanih dokumentov ni primerno, saj je dokazni postopek (vedno) treba izvesti brez prejudiciranja in vplivanja oziroma je treba stremeti k temu, da se vsaka možnost vplivanja izniči, je IP sledil odločitvi organa, da je v obravnavanem primeru podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZIJDZ. Bistvo izjeme varstva sodnega postopka je namreč ravno varovanje postopka samega. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-417/2025/6

Datum:  6. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …

(v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 6. 2025, zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0900-38/2025-7 z dne 6. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 18. 6. 2025 zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, št. 0900-38/2025-7 z dne 6. 6. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 9. 5. 2025, na podlagi ZDIJZ, od Ministrstva za naravne vire in prostor, zahteval naslednje dokumente:

- dokumentacijo, iz katere izhaja, ali je Ministrstvo za naravne vire in prostor (v nadaljevanju: MNVP) v okviru svojih pristojnosti ocenilo, da so določena zemljišča v soteski Vintgar, kjer je v zemljiški knjigi kot lastnica vpisana Občina Gorje, dejansko last Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) na podlagi določb Zakona o vodah;

- podatke oziroma dokumente, iz katerih je razvidno, katera konkretna zemljišča naj bi bila po tej presoji last RS;

- dokumentacijo, iz katere je razvidno, ali je bila o tem obveščena Občina Gorje;

- dokumente v zvezi z ukrepi, ki jih je ministrstvo izvedlo, ali jih namerava izvesti za vzpostavitev zakonitega zemljiškoknjižnega stanja.

Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko po elektronski pošti.

(2) MNVP je posredovalo prosilcu zahtevani dokument o obveščenosti Občine Gorje, v preostalem delu zahteve (1., 2. in 4. alineja) pa zahtevo odstopilo v nadaljnje reševanje organu, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

(3) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 0900-38/2025-7 z dne 6. 6. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca in izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Nadalje je organ ugotovil, da se zahteva nanaša na škodni dogodek v soteski Vintgar 25. 7. 2021, glede katerega poteka pravdni postopek. Pojasnil je, da se zahtevani podatki nanašajo na dejansko stanje in z njim povezano dolžnostno ravnanje v zvezi z ureditvijo pravnega statusa rabe in upravljanja soteske. Glede na navedeno je organ dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(4) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 18. 6. 2025 zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilno uporabljenega materialnega prava ter zaradi absolutno bistvenih kršitev postopka. Meni, da navedbe organa niso točne in ne držijo. Poudaril je, da iz njegove zahteve ne izhaja, da bi se kakor koli nanašala na pravdni postopek, ki bi bil kakor koli povezan s škodnim dogodkom 25. 7. 2021, ali da bi zahteval podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi tega postopka, ampak zaradi urejanja lastninskih razmerij med Ministrstvom za naravne vire in prostor ter Občino Gorje, kar izrecno izhaja iz vsebine njegove zahteve. Nadalje je poudaril, da izpodbijana odločba ne vsebuje nikakršnih razlogov, iz katerih bi izhajala ugotovitev, kako je organ domnevno ugotovil, da naj bi šlo za citirani pravdni postopek in z njim povezane podatke. Razlogov tako ni mogoče preizkusiti in posledično tudi ne bolj precizno pritožbeno uveljavljati. Slednje prosilec šteje kot absolutno bistveno kršitev postopka. Navedel je še, da noben podatek, za katerega je zaprosil, ni bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Organ tudi ni opredelil, kateri podatek izmed zahtevanih, naj bi bil pridobljen ali sestavljen zaradi zadevnega pravdnega postopka, kot tudi ne, zakaj bi razkritje zahtevanih podatkov lahko škodovalo organu v tem pravdnem postopku, v katerega ni vpletena Občina Gorje. Ker je treba razloge za nastop izjem razlagati ozko ter jih predvsem relevantno in popolno prosilcu za zavrnitev ustrezno utemeljiti, česar po oceni prosilca organ ni izpeljal, je odločba po mnenju prosilca nezakonita in jo je treba odpraviti.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-38/2025-10 z dne 5. 9. 2025, poslal v odločanje IP.

(6) Na poziv IP, št. 090-417/2025/2 z dne 11. 9. 2025, je organ 18. 9. 2025 posredoval IP zadevne dokumente, in sicer:

- zgodovinske izpise listin iz ročno vodene zemljiške knjige, iz katerih je razvidna vrsta rabe iz leta 2002 za zemljišča s parc. št. 349/2, 370/4, 373, vse k.o. 2184 – Podhom, ter parc. št. 1055 in 1056, obe k.o. 2185 Spodnje Gorje, ter

- Pravno mnenje Državnega odvetništva št. M3-92/2025 z dne 4. 7. 2025 v zvezi z lastninjenjem zemljišč v naravni vrednosti Vintgar.

(7) IP je z dopisom št. 090-417/2025/4 z dne 29. 9. 2025 zaprosil za mnenje glede razkritja navedenih dokumentov javnosti Okrožno sodišče v Ljubljani. IP je odgovor sodišča, št. Su 21/2025 z dne 2. 10. 2025, prejel 3. 10. 2025 (v nadaljevanju: Mnenje Okrožnega sodišča v Ljubljani).

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilec s pritožbo izpodbija odločbo organa v celoti.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(11) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva sodnega postopka.

Izjema varstva sodnega postopka

(12) Po izjemi na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, ter razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka, je v primeru razkritja dokumentov,  oziroma podatkov, pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.

(13) Glede na predhodno navedeno je IP zaprosil za mnenje glede razkritja dokumentov pristojno sodišče. Iz Mnenja Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da je sodni postopek v pravdni zadevi št. P III 740/2024 v teku in da zadeva še ni niti v fazi glavne obravnave. Po mnenju razpravljajoče sodnice razkritje zahtevanih dokumentov ni primerno, saj je dokazni postopek (vedno) treba izvesti brez prejudiciranja in vplivanja oziroma je treba stremeti k temu, da se vsaka možnost vplivanja izniči. Glede na navedeno je po mnenju sodnice podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZIJDZ.

(14) Upoštevaje sodno in upravno prakso ter Odgovor Okrožnega sodišča v Ljubljani IP zaključuje, da je glede zahtevanih dokumentov podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se pritožba prosilca zavrne. Ker je namen varstva sodnega postopka varstvo pravilne in zakonite izvedbe sodnega postopka, torej, da se v postopku pravilno ugotovi dejansko stanje, da se zavarujejo dokazi, nemoteno zaslišijo priče, ne pa varstvo interesov strank sodnega postopka, IP ocenjuje, da je v tej fazi, ko so zadevi dokumenti relevantni za presoja sodišča, utemeljeno slediti njegovemu mnenju, da se dostop do zahtevanih dokumentov (prosilcu oziroma javnosti) zavrne.

Opredelitev do pritožbenih navedb prosilca

(15) Ne glede na to, da prosilec zahtevo utemeljuje na tem, da zahteva dokumente zaradi urejanja …, ter da ne zahteva podatkov, ki bi se kakor koli nanašali na pravdni postopek, ki bi bil kakor koli povezan s škodnim dogodkom 25. 7. 2021, ali da bi zahteval podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi tega postopka, je dejstvo, da pravdni postopek v zvezi s škodnim dogodkom teče in da je pristojno sodišče ocenilo, da bi razkritje zahtevnih dokumentov lahko škodovalo temu pravdnemu postopku. Bistvo izjeme varstva sodnega postopka pa je ravno varovanje postopka samega.

(16) IP sicer lahko sledi pritožbenim navedbam prosilca, da zahtevani podatki niso bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, vendar ponovno poudarja, da so ne glede na to relevantni za zadevni pravdni postopek in da je tako ocenilo pristojno sodišče, ki ta postopek vodi. Iz prakse IP in tudi sodne prakse namreč izhaja, da se po tej izjemi presojajo tudi dokumenti, ki so relevantni za posamezen sodni postopek, ne glede na to, ali so nastali prav zaradi postopka samega. V nasprotnem primeru izjema ne bi dosegla svojega namena.

Sklepno

(17) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke