prosilec - Direkcija RS za vode

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil dostop do določene dokumentacije z obrazložitvijo, da je podana izjema po 9. točki prvega odstavka 6.člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da hidrološka hidravlična študija vsebuje okoljske podatke, zato jo je dopustno razkriti na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v preostalem delu pa je pritožbo prosilke zavrnil, saj organ v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z zahtevnim dokumentom.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-458/2024/10

Datum: 10. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilka) z dne 18. 11. 2024, zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0900-88/2024-8 z dne 29. 10. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 18. 11. 2024 se delno ugodi in se prva in druga alineja 1. točke izreka odločbe Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, št. 090-88/2024-8 z dne 29. 10. 2024, odpravita ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki omogočiti vpogled v Hidrološko hidravlično študijo neimenovanega pritoka vodotoka Gabernice iz Zakota v Občini Brežice, Maribor, december 2023.

2.     V preostalem delu (glede mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja) se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 7. 10. 2024 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosila za:

- vpogled v hidrološko hidravlično študijo neimenovanega pritoka Gabernice v Zakotu v Brežicah,

- vpogled v zasnovo rešitve ureditve neimenovanega pritoka Gabernice v Zakotu v Brežicah ter

- podatek o morebitni izdaji ter vpogled v mnenje/soglasje organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za trgovski center (Spar?) ob Cesti svobode ter OPPN za to območje. Dodala je, da naj ji organ v navedenih zadevah posreduje obstoječe relevantne podatke, osnutke oziroma dokumente.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. 0900-88/2024-8 z dne 29. 10. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi) zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel pojem informacije javnega značaja ter navedel, da prosilka zahteva vpogled v dokumente, ki so šele v fazi izdelave ter izpostavil, da ne razpolaga s končnimi dokumenti, v katere bi ji lahko omogočil vpogled. Navedel je, da bi posredovanje trenutne verzije dokumentov lahko povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine, saj obstaja možnost spremembe dokumentov.

(3) Dne 18. 11. 2024 je prosilka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo. Meni, da ima pravico do zahtevanih informacij, saj:

- iz dopisa Občine Brežice št. 090-0020/2024-6 z dne 4. 11. 2024 izhaja, da organ razpolaga s hidrološko hidravlično študijo neimenovanega pritoka Gabernice v Zakotu v Brežicah ter z zasnovo rešitve ureditve neimenovanega pritoka Gabernice v Zakotu v Brežicah ter

- je bil OPPN sprejet na občinskem svetu v začetku letošnjega leta, zato bi moralo biti mnenje organa k OPPN za predmetno območje izdano.

(4) Organ je pritožbo prosilke, v skladu s prvim odstavkom 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Ob tem je navedel, da je po prejeti pritožbi ponovno opravil interno poizvedbo o možnosti dostopa do zahtevane dokumentacije ter ugotovil, da razpolaga z mnenjem št. 35024-265/2023-2 z dne 27. 11. 2023, ki ustreza zahtevi prosilki po posredovanju »mnenja/soglasja organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za trgovski center (Spar?) ob Cesti svobode ter OPPN«. Navedeno mnenje je organ prosilki posredoval dne 2. 12. 2024. Nadalje je še pojasnil, da se zahteva za gradnjo TC Brežice vodi pod opr. št. 35508-5469/2024, vendar je zadeva še v obravnavi in mnenje h gradnji še ni podano. Prav tako se je opredelil do pritožbene navedbe prosilke v zvezi z dopisom Občine Brežice in obstoja zahtevane dokumentacije ter navedel, da je šlo v tem primeru za osnutke in ne končne verzije dokumentov.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 14. 1. 2025, dne 21. 1. 2025 ter dne 24. 1. 2025. Prav tako je IP, skladno z načelom materialne resnice, k dostavi pojasnil in dokumentacije v zvezi z zahtevano hidrološko hidravlično študijo pozval Občino Brežice, ki je naročila izdelavo predmetne študije. Njen odgovor je IP prejel dne 21. 1. 2025.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) Upoštevaje izrecne pritožbene navedbe prosilke IP ugotavlja, da slednja odločbo organa izpodbija v delu, ki se nanaša hidrološko hidravlično študijo in zasnovo rešitve ureditve neimenovanega pritoka Gabernice ter mnenja organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za trgovski center ob Cesti svobode. Ker je organ prosilki dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali je bila takšna odločitev pravilna in na zakonu utemeljena.

(8) Za potrebe predmetnega pritožbenega postopka je IP dne 24. 12. 2024 organ pozval k posredovanju določene dokumentacije in pojasnil, med drugim tudi k predložitvi hidrološko hidravlične študije neimenovanega pritoka Gabernice v Zakotu v Brežicah ter zasnove rešitve ureditve neimenovanega pritoka Gabernice v Zakotu v Brežicah.

(9) Dne 14. 1. 2025 je IP prejel odgovor organa, v katerem ta pojasnjuje, da je po prejemu pritožbe prosilke opravil interno poizvedbo in prosilki posredoval mnenje št. 35024-265/2023-2 z dne 27. 11.2023, ki je bilo izdano k OPPN za TC Brežice. Dodatno je pojasnil, da je bilo v zadevi zahteve za izdajo mnenja h gradnji TC Brežice, ki se vodi pod opr. št. 35508-5469/2024, mnenje izdano šele 5. 12. 2024, zato v trenutku obravnave predmetne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, mnenja ni bilo mogoče posredovati. Nadalje je pojasnil, da je Sektor območja spodnje Save Občino Brežice, glede na predvidene posege, Občino Brežice opozoril, da bodo za spremembe OPN potrebovali hidrološko hidravlično študijo, saj bodo ti posegi verjetno imeli vpliv na vodni režim. Študijo je Sektorju območja spodnje Save posredoval projektant, vendar pa organ te študije ni vsebinsko obravnaval, saj je to del postopka spreminjanja OPN. Šele potrjeni hidrološko hidravlični študiji sledi izdelava projektne dokumentacije za vodnogospodarske ureditve. Ob tem je dodal, da postopek sprejema OPN omogoča zainteresirani javnosti, da na predlog OPN poda pripombe in predloge sprememb, do katerih se mora pripravljavec vsebinsko opredeliti. Na podlagi prejetih pripomb in predlogov ter stališč pripravljavca, ne organa, se prvotna dokumentacija (o.p. IP hidrološka hidravlična študija) vsebinsko lahko dopolni oziroma spremeni.

(10) IP je ob pregledu posredovane dokumentacije ugotovil, da se med slednjo ne nahaja dokument, ki ureja zasnovo rešitve ureditve neimenovanega pritoka Gabernice v Zakotu v Brežicah in k posredovanju katerega je IP med drugim organ pozval s pozivom z dne 24. 12. 2024. IP je zato organ ponovno pozval, da pojasni, ali razpolaga z navedenim dokumentom. V odgovoru z dne 21. 1. 2025 je organ navedel, da so iz notranje organizacijske enote, Sektorja območje spodnje Save sporočili, da z dodatnim dokumentom ne razpolagajo, saj gre zgolj za en dokument, torej hidrološko hidravlično študijo. Revizija predmetne študije bo del postopka spreminjanja OPN Občine Brežice.

(11) Dne 24. 1. 2025 je organ IP dostavil tudi popis spisa št. 35508-5469/2024 v zadevi zahteve za izdajo mnenja h gradnji TC Brežice. Iz slednjega izhaja, da v trenutku izdaje izpodbijane odločbe z dne 29. 10. 2024 organ ni razpolagal z mnenjem, ki bi ga ta podal v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za trgovski center ob Cesti svobode. Navedeno mnenje je namreč v citiranem popisu spisa evidentirano kot izhodni dokument št. 10, in sicer z datumom evidentiranja dne 9. 12. 2024 (datum mnenja 5. 12. 2024).

(12) Upoštevaje 4. člen ZDIJZ in definicijo informacije javnega značaja (informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati ter nahajati se mora v materializirani obliki), predmet zahteve in pritožbo prosilke ter na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo in pojasnil organa IP ugotavlja, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru glede mnenja/soglasja organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za trgovski center (Spar?) ob Cesti svobode niso izpolnjeni. Z zahtevanim dokumentom v času izdaje izpodbijane odločbe organ ni razpolagal, zato je IP pritožbo prosilke v tem delu zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (organ je namreč dostop do navedenega dokumenta zavrnil na podlagi obstoja izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(13) Nasprotno pa je IP ugotovil, da organ razpolaga z zahtevano hidrološko hidravlično študijo, in sicer s Hidrološko hidravlično študijo neimenovanega pritoka vodotoka Gabernice iz Zakota v Občini Brežice, Maribor, december 2023, ki jo je organ IP dostavil dne 14. 1. 2025. Ta, po pojasnilu organa z dne 21. 1. 2025, vsebuje tudi informacije o zasnovi rešitve ureditve neimenovanega pritoka Gabernice v Zakotu v Brežicah.

(14) IP je vpogledal v citirano hidrološko hidravlično študijo, ki jo v skladu s povpraševanjem naročnika, tj. Občine Brežice, pripravil izvajalec in ugotovil, da se zahtevana študija nanaša na okoljske informacije. Iz slednje namreč izhaja, da namerava Občina Brežice urediti kanalizacijsko omrežje z iztokom padavinske kanalizacije na območju neimenovanega potoka iz območja naselja Brežic in Zakot, zato je izvajalec v okviru hidrološke hidravlične študije preveril obstoječe stanje poplavne ogroženosti območja, vpliv iztoka načrtovane padavinske kanalizacije in predvidel omilitvene ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti na območju.

(15) V zvezi z zgoraj navedenim, da se presojani dokument nanaša na okoljske podatke, IP izpostavlja 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

(16) Nadalje IP v zvezi z okoljskimi podatki izpostavlja 15. člen ZVO-2, ki ureja načelo javnosti okoljskih podatkov in določa, da so okoljski podatki javni, tj. da ima vsakdo pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov ZVO-2 ureja v določbah 160. člena, v katerih med drugim opredeljuje tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke (drugi odstavek citiranega člena). V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 160. člena ZVO-2, določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena ZVO-2. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov.

(17) ZVO-2 torej zelo široko opredeljuje, kaj je okoljski podatek. Določba šestnajste točke 3. člena kot okoljski podatek definira katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. V drugem odstavku 160. člena ZVO-2 primeroma našteva, kaj se zlasti šteje za okoljski podatek, in pri tem med drugim določa, da je okoljski podatek zlasti podatek o stanju okolja in njegovih delov (1. točka citiranega člena) ter podatek o naravnih pojavih (2. točka citiranega člena). Zahtevani dokument se nanaša na stanje okolja (vsebuje informacije, ki se nanašajo na hidrologijo območja ter obstoječe poplavne ogroženosti območja) ter tudi na naravne pojave (npr. vidni izviri, erozivni procesi). Ob tem IP izpostavlja, da se po 5. točki drugega odstavka 160. člena ZVO-2 za okoljski podatek šteje tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. V konkretnem primeru sicer ne gre za akt organa, gre pa za dokument, s katerim organ razpolaga v okviru izvrševanja svojih nalog in se nanaša na načrtovani poseg v okolje, tj. ureditev kanalizacijskega omrežja, kar po mnenju IP predstavlja primerljiv dokument.

(18) V skladu z 2. členom Aarhuške konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov,

b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju ter

c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).

(19) Izhajajoč iz navedenih definicij okoljskega podatka po ZVO-2 in Aarhuški konvenciji, IP najprej poudarja, da med okoljske podatke ni mogoče šteti zgolj tistih, ki pomenijo obremenitve okolja, temveč je definicija okoljskega podatka širša in se nanaša tudi na stanje okolja in njegovih delov, na podatke o naravnih dobrinah, o dejavnostih vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil.

(20) Kot že zgoraj navedeno, se navedeni dokument nanaša na podatke o stanju okolja in njegovih delih ter naravnih stanjih, ki jih izvajalec preučil, da je lahko naročniku predlagal poseg v okolje v zvezi ureditvijo kanalizacijskega omrežja.

(21) Ker je IP ugotovil, da je prosilka zahtevala informacije, ki predstavljajo okoljske informacije v skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(22) Upoštevaje dejstvo, da gre v obravnavanem primeru za absolutno javne podatke in upoštevaje a26.a člen ZDIJZ, ki določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, IP pojasnjuje, da v postopek ni pritegnil izvajalca, ki je pripravil hidrološko hidravlično študijo.

(23) Nadalje je IP ob vpogledu v presojani dokument ugotovil, da ta vsebuje tudi osebne podatke (ime in priimek ter naziv pooblaščenega inženirja, ki nastopa tudi v vlogi vodje projektiranja ter ime in priimek  direktorja, ki predstavlja odgovorno osebo projektanta), zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2). IP ugotavlja, da je ime in priimek ter naziv pooblaščenega inženirja, ki nastopa tudi vlogi vodje projekta, prosto dostopen podatek v Imeniku pooblaščenih inženirjev. V skladu z 12. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZAID) so med drugim javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in poklicnem nazivu ter o načinu opravljanja poklicnih nalog. Gre torej za osebne podatke, za razkritje katerih je podana pravna podlaga in jih je zato dopustno razkriti javnosti. Prav tako je prosto dostopen tudi podatek o imenu in priimku direktorja projektanta, saj so njegovi osebni podatki javni v skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06 s spremembami in dopolnitvami) in Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami). Skladno z navedenim torej obstaja zakonska podlaga za posredovanje citiranih podatkov prosilcu po ZDIJZ, kar pomeni, da ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(24) Ne glede na vse zgoraj navedeno, se IP na kratko opredeljuje še do izjeme dokumenta v izdelavi, na katero se je organ skliceval v izpodbijani odločbi. Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

-          dokument mora biti še v postopku izdelave,

-          dokument mora biti še predmet posvetovanja,

-          specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in nasl.; v nadaljevanju Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(25) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru zatrjevanja izjema nedvomno ne more biti podana. Hidrološka hidravlična študija neimenovanega pritoka vodotoka Gabernice iz Zakota v Občini Brežice, Maribor, december 2023, je namreč v skladu s pogoji za obstoj te izjeme končni dokument, pripravljen s strani izvajalca in z njegove strani posredovan naročniku, tj. Občini Brežice ter organu. Študija predstavlja zaokroženo celoto, pri čemer nikjer iz besedila ali grafik ne izhaja, da bi bil dokument še v postopku izdelave, vsi stavki so namreč zaključeni, v tekstu ni opomb, oznak, besedilo tudi ni opredeljeno kot osnutek niti nima vodnega žiga, ki bi nakazoval, da gre za osnutek. Vse to nakazuje, da študija ni v postopku izdelave, niti predmet posvetovanja, pri čemer je izvajalec za svoje delo prejel tudi plačilo, kar izhaja tudi s strani Občine Brežice predloženih potrdil o plačilu računov. IP poudarja, da v primeru, ko dokument ni več v postopku izdelave in ni več predmet posvetovanja, ampak je predmet presoje le njegova vsebina pri drugem subjektu, nedvomno ne gre za izjemo dokumenta v nastajanju. Vsaka posamezna različica dokumenta namreč predstavlja informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Ta izjema namreč varuje miselni proces organa in pripravo konkretnega dokumenta in ne varuje sistemsko celotnega postopka priprave določene rešitve. IP tako posebej tretjega pogoja za obstoj te izjeme ne izpostavlja, poudarja pa, da bi moral organ konkretno izkazati, v čem bi razkritje zahtevanih podatkov povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Pavšalne navedbe nedvomno ne zadostujejo.

(26) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je zato izpodbijano odločbo organa odpravil in mu naložil, da mora  prosilki posredovati zahtevani dokument, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa pritožbo prosilke zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(27) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(28) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke