prosilec - Direkcija RS za vode

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do ekološke študije (predhodne ocene), saj z dokumentom ne razpolaga. Po preučitvi pritožbe IP ugotavlja, da organ resnično ne razpolaga z dokumentom, zato niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in se pritožba zavrne.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-284/2024/2

Datum: 30. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 4. 7. 2024, zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0900-53/2024-5, z dne 21. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilca z dne 4. 7. 2024 zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije RS za vode, št. 0900-53/2024-5, z dne 21. 6. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 14. 5. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec zahteva posredovanje študije »Predhodna ocena ekološko sprejemljivega pretoka za Savo Bohinjko na odseku odvzema vode za MHE Boncelj«, izdelano decembra 1999.

Organ je o zahtevi prosilca dne 21. 6. 2024 odločil z odločbo št. 0900-53/2024-5, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je na podlagi poizvedbe pri pristojni notranji organizacijski enoti DRSV, Oddelku za vodne pravice, kot tudi v arhivu Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki je bila v času nastanka dokumenta pristojna za to področje, ugotovil, da z zahtevano informacijo ne razpolagata niti DRSV niti arhiv ARSO.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 4. 7. 2024, v kateri navaja, da je zahtevana študija (1999) sestavni del dokumentacije, ki je bila potrebna za izdajo soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja št. 351-103/99, z dne 23. 5. 2001, izdano na UE Radovljica za MHE Boncelj na mlinščici. Študija je bila upoštevana pri izdaji naravovarstvenega (stran 40 GD MHE) in vodnogospodarskega soglasja (stran 43 GD MHE). V tretji koncesijski pogodbi št: 3550327/2008 z dne 13. 8. 2008 za MHE Boncelj na  vodotoku Sava Bohinjka na mlinščici pa je v 7. členu (tretji odstavek) določeno, da mora koncesionar dovodno od mesta odvzema v vodotoku Sava Bohinjka ohranjati količino vode v vrednosti 3,800 m3/s (količina je vzeta iz projekta št. 022-008-SD/03 z dne 11. 9. 2003 za MHE Boncelj).

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 24. 7. 2024, odstopil v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

2.     Informacija javnega značaja

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

IP po pregledu spisovne dokumentacije ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Kot izhaja iz dokumentov prvostopne zadeve, je organ preveril obstoj dokumenta pri notranji organizacijski enoti, in sicer pri Oddelku za vodne pravice, kjer so pojasnili, da z dokumentom ne razpolagajo, ker je bila koncesija podeljena na podlagi prenosa od prejšnjega imetnika koncesije, pri čemer ne razpolagajo s koncesijskim spisom prejšnjega imetnika. Prav tako se med dokumenti iz arhiva ARSO, glede prejšnjega imetnika koncesije, ki so bili posredovani organu po njegovi poizvedbi, ne nahaja zahtevani dokument oziroma predhodna ocena. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Prosilec namreč v svoji pritožbi zgolj pavšalno navaja, da je bila zahtevana študija del dokumentacije za pridobitev soglasij pred izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa je časovno precej oddaljen dogodek (študija iz leta 1999, gradbeno dovoljenje pa leta 2001), ob upoštevanju tudi dejstva menjave pristojnosti organov za zahtevani dokument. IP še poudarja, da namen postopka po ZDIJZ ni preverjanje pravilnosti in zakonitosti poslovanja organov, temveč presoja, ali zahtevani dokument obstaja in ali gre za informacijo javnega značaja, glede katere velja prosti dostop. Na podlagi vsega navedenega tako prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

3.     Sklepno

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke