prosilec - Direkcija RS za vode

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je zahtevo prosilcev za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na poplavno varnost Šentjurja, presojal na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), delno ugodil, saj je odločil, da zaradi varstva avtorske pravice dostop do projektne dokumentacije omogoči le z vpogledom. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec zahteve ni vložil po ZDIJZ, temveč je od organa, po pooblaščencu odvetniku, zahteval dostop na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu. Ker je organ izpodbijano odločbo izdal brez zahteve prosilca, ta pa v to niti kasneje ni izrecno ali molče privolil, je IP izpodbijano odločbo izrekel za nično. Ob tem je upošteval 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-176/2024/2

Datum: 16. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….ki jih vse zastopa Odvetnika …..(v nadaljevanju prosilci), z dne 25. 4. 2024, zoper odločbo št. 0900-36/2024-5 z dne 15. 4. 2024, v zvezi s sklepom o popravi pomote št. 0900-36/2024-15 z dne 10. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Republike Slovenije, Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Odločba št. 0900-36/2024-5 z dne 15. 4. 2024, v zvezi s sklepom o popravi pomote št. 0900-36/2024-15 z dne 10. 5. 2024 Republike Slovenije, Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, je nična.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilci so po pooblaščencu dne 25. 3. 2024 na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu zahtevali elaborate in študije ter grafične prikaze poplavne ogroženosti Šentjurja. Ob tem je pooblaščenec navedel, da mu je organ kot pooblaščenemu odvetniku strank dolžan brezplačno v roku 15 dni zagotoviti podatke, ki so nujno potrebni pri opravljanju odvetniškega dela za stranke glede predlaganega odkupa zemljišč (gradnje, ustanovitve služnosti in stavbne pravice) na območju suhega zadrževalnika Črnolica. Ob tem je pooblaščenec navedel, da zaradi zagotovitve učinkovitega varstva pravic njegovih varovancev organ poziva, da vso zahtevano dokumentacijo pošlje na njegov elektronski naslov v roku 8 dni, sicer jih bo zahteval sodno. Isti dan so enako zahtevo prosilci po pooblaščencu podali tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, ki jo je odstopilo organu.

(2) Organ je v zvezi zahtevo prosilcev izdal odločbo, št. 0900-36/2024-5 z dne 15. 4. 2024 in sklep o popravi pomote št. 0900-36/2024-15 z dne 10. 5. 2024 (izpodbijana odločitev). Z odločitvijo je s prvo točko odločbe združil odločanje o obeh zahtevah v en postopek. Z drugo točko izreka odločbe je delno ugodil zahtevi in omogočil dostop do celotne projektne dokumentacije faze DGD za projekt: »Suhi zadrževalnik visokih voda Črnolica – protipoplavni ukrepi Šentjur – faza D«, št. projekta 134/22, …., d. o. o., april 2023 in do elaborata – izdelave kart razredov poplavne in z njim povezane erozijske nevarnosti za potrebe priprave OPN občine Šentjur, št. 132/12, ….d. o. o., Ljubljana, julij 2012. S tretjo točko izreka odločbe je v delu, ki se nanaša na način dostopa do informacije s posredovanjem fizične ali elektronske kopije, zahtevo zavrnil za projektno dokumentacijo faze DGD za projekt: »Suhi zadrževalnik visokih voda Črnolica – protipoplavni ukrepi Šentjur – faza D«, št. projekta 134/22, …., d. o. o., april 2023«. S četrto točko je prosilcu omogočil dostop do informacije javnega značaja iz tretje točke z vpogledom v prostorih organa. S popravnim sklepom je v odločbi navedeno besedo …., d. o. o. nadomestil s pravilno navedbo projektanta …, d. o. o. Iz vsebine obrazložitve odločbe izhaja, da organ meni, da 10. člen Zakona o odvetništvu daje odvetniku podlago za dostop do vseh osebnih podatkov (razen izjemoma), ne daje pa pravne podlage za dostop do vsakršnih dokumentov, katerih primarna vsebina niso osebni podatki. V primeru zahtevanih dokumentov gre za strokovno-tehnično gradivo, ki v določenem delu vsebuje osebne podatke, vendar pa ti ne definirajo njegove vsebine, ki se veže na projekt izgradnje suhega zadrževalnika Črnolica oziroma na širše vprašanje poplavne ogroženosti v občini Šentjur. Ker se po vsebini zahteva nanaša na področje informacij javnega značaja, je organ zahtevo prosilca obravnaval na podlagi določb ZDIJZ. Organ je ugotovil, da zahtevi ustrezata celotna projektna dokumentacija faze DGD za projekt: »Suhi zadrževalnik visokih voda Črnolica – protipoplavni ukrepi Šentjur – faza D«, št. projekta 134/22, april 2023 in elaborat – izdelave kart razredov poplavne in z njim povezane erozijske nevarnosti za potrebe priprave OPN občine Šentjur, št. 132/12, ….. d. o. o., Ljubljana, julij 2012. Glede načina dostopa je ugotovil, da prosilec zahteva posredovanje dokumentacije, ki pa vsebuje avtorsko varovano delo glede katerega avtorske pravice s strani avtorja niso bile prenesene na organ, zato je organ omogočil dostop do projektne dokumentacije z vpogledom, zavrnil pa je posredovanje informacij.

(3) Prosilci so po pooblaščencu dne 25. 4. 2024 vložili pritožbo. V njej pooblaščenec navaja, da je zahtevo za dokumente vložil na podlagi Zakona o odvetništvu in da je pravno nevzdržno, da je treba pri odločitvi upoštevati drugi odstavek 25. člena ZDIJZ. Navaja, da so bile njegove stranke s strani organa kot investitorja pozvane, da sklenejo pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in služnostne pravice in predpogodbo za odkup zemljišč, pri čemer ne morejo pridobiti dokumentacije, ki je zahtevana, da bi jo preučile. Zgolj vpogled v to dokumentacijo ne daje nobene pravne varnosti in onemogoča adekvatno sodelovanje prosilcev v postopku. 10. člen Zakona o odvetništvu je jasen in organ je dolžan ravnati po njem. V pritožbi prilaga še pojasnilo Ministrstva za pravosodje glede razlage 10. člena Zakona o odvetništvu. Glede na razlago organa bi pooblaščenec, kadar na sodišču zastopa stranko, ne bil upravičen do izvedenskih mnenj strokovnjakov oziroma bi mu bil omogočen zgolj vpogled, kar pa je pravno nevzdržno.

(4) Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo odločitvijo, zato je pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 0900-36/2024-16 z dne 10. 5. 2024, odstopil v reševanje IP. Ob tem je navedel, da je po prejemu pritožbe ravnal v skladu z 243. členom ZUP in izvedel dopolnitev postopka. Družbo …. d. o. o., ki je v tem trenutku imetnik avtorskih pravic na dokumentaciji, ki je predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja, je zaprosil za soglasje k posredovanju te dokumentacije prosilcu v elektronski obliki. Ker je imetnik avtorskih pravic prošnjo za izdajo soglasja zavrnil, lahko prosilcu dostop do zahtevane informacije skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, omogoči zgolj tako, da jo da na vpogled. Glede uporabe 10. člena Zakona o odvetništvu organ vztraja na pravnem stališču, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve.

Izpodbijana odločba je nična.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je tudi dolžan preizkusiti, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) Ne da bi se spuščal v materialno pravilnost odločitve organa, predvsem glede vprašanja, ali in v kolikšni meri zahtevana dokumentacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.

(7) Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevi prosilcev z dne 25. 3. 2024, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, treba šteti za zahtevi, ki sta bili vložena po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

(8) Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. po Zakonu o odvetništvu, za dostop do lastnih dokumentov oz. za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali kot zahteva za vpogled v spis po procesni zakonodaji), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

(9) IP je ugotovil, da iz zahtev prosilcev z dne 25. 3. 2024 ne izhaja, da bi bile vložene na podlagi ZDIJZ. Namreč, prosilci v svoji zahtevi po pooblaščencu navajajo, da organ prosijo za dokumente na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu, pri čemer navajajo in utemeljujejo, zakaj imajo za dostop do dokumentov izkazan pravni interes. Prosilci se v zahtevi nikjer ne sklicujejo na ZDIJZ, niti ne omenjajo, da so zahtevani podatki »prosto dostopni javnosti« ali da gre za »javne podatke«. IP posledično zaključuje, da organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilcev obravnava po ZDIJZ.

(10) Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilcev (vloga ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj je v pritožbi izrecno navedel, da se pritožuje tudi iz tega razloga (ker organ njegove zahteve ni obravnaval po 10. členu Zakona o odvetništvu), medtem ko niti v zahtevi niti v pritožbi dostopa do informacij javnega značaja niti ne omenja, niti se v zvezi s tem ne pritožuje (ne zatrjuje npr., da gre pri zahtevanih dokumentih za informacije, ki so prosto dostopne javnosti). Posledično je organ odločil po zgrešenem pravnem temelju.

(11) IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, zato je na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo in sklep izrekel za nična. Organ mora o zahtevah prosilcev odločiti ponovno, in sicer na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku oz. ugotavljal, ali je izpodbijana odločba materialno zakonita, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo izreče za nično.

(12) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka