prosilec - Direkcija RS za vode

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je zavrnil zahtevo prosilca, oblikovano na način, da je organu postavil vprašanja. Organ je njegovo zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da ni dolžan odgovarjati na vprašanja, pripravljati pojasnil, opravljati analiz itd. IP je ugotovil, da se odločbe ne da preizkusiti, saj se organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni prepričal o predmetu zahteve prosilca (ni jasno, o čem je organ v postopku na prvi stopnji sploh odločal; organ očitno ni vsebinsko presojal dokumentov, ki jih je sicer v pritožbenem postopku dostavil IP; organ z dokumenti, ki naj bi bili predmet njegove presoje, po vsebini sploh ni seznanil in jih posledično ni presojal z vidika vprašanja morebitnih izjem; ker se organ z vsebino dokumentov ni seznanil, posledično ni mogel presojati, ali odgovori na vprašanja prosilca izhajajo iz obstoječih dokumentov itd.), zato je pritožbi prosilca ugodil, odločbo odpravil ter zadevo, z napotki, vrnil v ponovno odločanje organu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-59/2024/6

Datum: 11. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 2. 2024, zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0900-8/2024-5 z dne 9. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 20. 2. 2024 se ugodi. Odločba  Direkcije Republike za vode, št. 0900-8/2024-5 z dne 9. 2. 2024, se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 15. 1. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje informacij, navedenih v projektni dokumentaciji, ki se tičejo izgradnje suhega zadrževalnika Razori v Občini Dobrova - Polhov Gradec, in sicer je želel pridobiti naslednje informacije:

- kakšen je predvideni katastrofični pretok Gradaščice v m³/s pri Q5000 na lokaciji, kjer bo zgrajena zapornica zadrževalnika s prelivom, to je nekje v predelu merilne postaje Gradaščica Razori,

- kakšne so dimenzije oziroma prerez varnostnega preliva (širina in višina preliva, gledano v smeri vodnega toka Gradaščice),

- kakšen je maksimalni računski pretok v m³/s, ki ga omogoča tak prerez varnostnega preliva,

- kakšen bo pogon zapornice, ki bo daljinsko upravljana ter

- kakšna bo varovalka v primeru izpada elektrike, če bo zapornica in /ali krmiljenje na električni pogon.

Z navedenimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v elektronskem zapisu ali v obliki fotokopij.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 0900-8/2024-5 z dne 9. 2. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je povzel definicijo informacije javnega značaja (4. člen ZDIJZ) ter poudaril, da je dolžan prosilcu omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, pri čemer ni dolžan ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, odgovarjati na vprašanja itd. Ker prosilec torej ni zahteval informacij v obliki že obstoječih dokumentov, je organ njegovo zahtevo zavrnil.

(3) Zoper odločitev organa je prosilec dne 20. 2. 2024 vložil pritožbo. Navaja, da njegove zahteve po posredovanju informacij javnega značaja povsem ustrezajo zakonskemu opisu informacije javnega značaja, zato prosi, da se mu omogoči dostop do želene tehnične dokumentacije in povezanih podatkov.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa, ki mu je ta priložil projektno dokumentacijo, na katero se vežejo vprašanja iz zahteve prosilca, je IP prejel dne 5. 3. 2024.

Pritožba je utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(8) IP se strinja z organom, da če prosilec zahteva informacije, ki jih zastavi v obliki vprašanj, ta nanje ni dolžan odgovoriti, oziroma pripraviti posebnega odgovora, vendar slednje velja zgolj ob predpostavki, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na postavljena vprašanja. V nasprotnem primeru je organ prosilcu dolžan omogočiti dostop do obstoječih dokumentov, ki vsebujejo odgovore na postavljena vprašanja.

(9) Po pregledu spisovne dokumentacije (izpodbijana odločba, pojasnilo organa) IP zaključuje, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, in sicer iz naslednjih razlogov:

-       organ se pred izdajo izpodbijane odločbe ni prepričal o predmetu zahteve prosilca. Tako ni jasno, o čem je organ v postopku na prvi stopnji sploh odločal, posledično pa se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Ta zaključek IP izhaja iz navedb organa v izpodbijani odločbi, ko navaja, citirano: »V skladu s pojasnili pristojne projektne pisarne, kako bi odgovorna oseba na dotičnem projektu na vprašanja prosilca odgovorila, bi to storila s črpanjem iz lastnega znanja o projektu, ne na podlagi pregledovanja dokumentacije«,

-       organ očitno ni vsebinsko presojal dokumentov, ki jih je sicer dne 5. 3. 2024 dostavil IP. V spremnem dopisu je namreč organ navedel, da je dokumentacija obsežna in v formatih, za branje katerih zaposleni pri organu nimajo primernih orodij ali znanj. Iz tega sledi, da se organ z dokumenti, ki naj bi bili predmet njegove presoje, po vsebini sploh ni seznanil in jih posledično ni presojal z vidika vprašanja morebitnih izjem,

-       ker se organ z vsebino dokumentov ni seznanil, posledično ni mogel presojati, ali odgovori na vprašanja prosilca izhajajo iz obstoječih dokumentov. Njegova ugotovitev v izpodbijani določbi, da zahtevane informacije ne obstajajo, je tako povsem neobrazložena,

-       ker organ ni presojal vsebine dokumentov, se tudi ni spuščal v vprašanje obstoja morebitnih zakonskih izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ ter s tem v zvezi ni presojal, ali je v konkretnem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

(10) Organ torej ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. S tem je bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), zato je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(11) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP  ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(12) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(13) Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

 (14) V ponovljenem postopku je organ najprej dolžan vsebinsko presoditi zahtevo prosilca in se opredeliti glede vprašanja, ali razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je postavil prosilec. Če bo ugotovil, da s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga, mora v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti, na katera dejstva in dokaze je oprl tako ugotovljeno dejansko stanje, oziroma kako se je dokopal do te ugotovitve. Če bo ugotovil, da z dokumenti razpolaga, pa mora za vsako vprašanje pojasniti, iz katerega dokumenta izhaja odgovor nanj ter kateri del dokumenta presoja.

(15) V zvezi z zahtevanimi  dokumenti, glede katerih bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da predstavljajo informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V tem primeru mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Način seznanitve je obvezna sestavine zahteve, ki jih sicer določa 17. člen ZDIJZ. Ob tem pa IP pripominja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, edino omejitev predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.

(16)  Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1.  in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej kadar gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

(17) IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, pa je stranka postopka samo prosilec (a26.a člen ZDIJZ).

(18) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka