prosilec - Direkcija RS za vode

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do vodnega dovoljenja na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahteva nanaša na vodno dovoljenje določeni osebi, organ pa je odločil o dostopu do vodnega dovoljenja za drugo osebo, na katero pa se zahteva prosilke ne nanaša. IP je tako odločil o dostopu do zahtevanih dokumentov in ugotovil, da so, razen varovanih osebnih podatkov, javno dostopni, ker predstavljajo okoljske podatke. IP je tako pritožbi prosilke delno ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-53/2024/9        

Datum:  8. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 6. 2. 2024, zoper odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0900-110/2023-22 z dne 23. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 6. 2. 2024 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, št. 0900-110/2023-22 z dne 23. 1. 2024, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki omogočiti vpogled v naslednje dokumente:

-       Delno vodno dovoljenje, št. 35523-157/2012-31 z dne 4. 2. 2014, na način, da v dokumentu prekrije podatke o:

• naslovu bivališča fizične osebe kot nosilca vodnega dovoljenja in zastopnika obeh strank (preambula, izrek, obrazložitev, odredba o vročitvi);

• naslovu fizičnih oseb kot nosilcev vodnega dovoljenja (obrazložitev, odredba o vročitvi);

-       Vodno dovoljenje, št. 35523-48/2015-33 z dne 18. 9. 2019, na način da v dokumentu prekrije podatke o:

• naslovu bivališča in davčni številki fizične osebe kot nosilca vodnega dovoljenja (preambula, izrek, obrazložitev, odredba o vročitvi),

• naslovu fizičnih oseb kot nosilcev vodnega dovoljenja (obrazložitev, odredba o vročitvi);

-       Odločbo o spremembi vodnega dovoljenja, št. 35523-7/2020-4 z dne 5. 2. 2020, na način da v dokumentu prekrije podatke o naslovu bivališča in davčni številki fizične osebe kot nosilca dovoljenja (preambula, obrazložitev, odredba o vročitvi);

-       Odločbo, št. 35523-21/2023-3 z dne 27. 6. 2023, na način da v dokumentu prekrije podatke o:

• naslovu bivališča in davčni številki fizične osebe kot nosilca dovoljenja (preambula, odredba o vročitvi);

• imenu, priimku in naslovu bivališča stranke (v 1. in 2. odstavku obrazložitve odločbe).«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je, osebno, pri organu 29. 9. 2023 zahtevala:

-       Koncesijsko pogodbo z Ribiško družino Šempeter (v nadaljevanju:RD Šempeter);

-       Koncesijsko pogodbo z ribogojnico …;           

-       Vodno dovoljenje za ….;

-       projekt ureditve struge Savinje od Pariželj do Preserja (račun s specifikacijo izvedbenih del za zadnja opravljena dela, pogodbo za ta dela in zapisnik o prevzemu del);

-       podatek o letih pogodbah in evidencah za …. za obdobje 5 let

Organ ji je dal projekt na vpogled, sicer je pa zaprosil za nadaljnja navodila, kako postopati s posameznimi zahtevanimi dokumenti z vidika dostopa do informacij javnega značaja.

(2) Nato je prosilka 5. 12. 2023 ponovno, kot informacije javnega značaja, zahtevala:

-       Koncesijsko pogodbo z RD Šempeter;

-       Koncesijsko pogodbo z ribogojnico …;           

-       Vodno dovoljenje za … ;

-       ponudbo in račun s specifikacijo izvedbenih del na desni strani Savinje od Pariželj do Preserij (količinski popis izvedenih del brez cen za posamezna izvedena dela).

Navedla pa je tudi, da ji še ni bila dostavljena dokumentacija za naslednje zahteve:

-       račun za izvajanje nadzora za izvedena dela na desnem bregu Savinje od Pariželj do Preserij;

-       dokumente (poročilo o stanju struge, predloge o čiščenju struge od Letuša do Preserij, s strani rečnega nadzornika … za obdobje 33 let;

-       letne plane oziroma programe del, ki jih je pripravil organ – področje Savinje za Savinjo in Strugo za dobo 33 let;

-       datum sanacije 100 let starega jeza ter saniranje brežine v naselju Preserje.

(3) Zahtevo z dne 5. 12. 2023 je prosilka nato ponovila 11. 12. 2023, pri čemer je navedla, da je Koncesijsko pogodbo z RD Šempeter prejela. Navedla je še, da pričakuje dokumente, iz katerih izhaja, da je organ podal ustrezne prijave vodnogospodarskemu inšpektorju in dopise koncesionarjema o neizvrševanju koncesijskih pogodb. Kot informacije javnega značaja pa je zahtevala še:

-       naročilo, pogodbo za sanacijska dela na desnem bregu Savinje;

-       iz katerih sredstev se bodo poravnala sedanja sanacijska dela zaradi nestrokovno izvedenih del tik pred poplavami;

-       ali koncesionar izvaja dela kot reklamacijo;

-       katera oseba, ali podjetje bo sedanja dela nadzirala (naročilo).

(4) Organ je o zahtevi prosilke z dne 11. 12. 2023 izdal odločbo št. št. 0900-110/2023-22 z dne 23. 1. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil, in sicer:

-       v Koncesijski pogodbi z ribogojnico … je zavrnil dostop do osebnih podatkov;

-       dostop do zahtevanega vodnega dovoljenja je zavrnil v celoti.

V zvezi z osebnimi podatki je organ izpostavil 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da se prosilki posredujejo dokumenti brez osebnih podatkov strank. Glede zahtevanega vodnega dovoljenja pa je izpostavil 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da sicer razpolaga z vlogo stranke, o kateri pa še ni odločil, zato je odločil dostop zavrniti v celoti.

(5) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 6. 2. 2024. Vztraja pri dostopu do vodnega dovoljenja, navedla pa je tudi, da ji ni bil omogočen vpogled oziroma dostavljena dokumentacija iz točke 5 in 6 izreka izpodbijane odločbe.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-110/2023-34 z dne 14. 2. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo, priloge k odločbi in e-pošto z dne 5. 2. 2024. Podal je tudi pojasnilo, da je 31. 1. 2024 potekal s prosilko sestanek, na katerem je bilo dogovorjeno, da se zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije po 5. in 6. točki izreka izpodbijane odločbe prosilki posreduje dokumentacija za obdobje 2016 – 2023, kot to izhaja iz priloženega e-sporočila z dne 5. 2. 2024.

(7) Na poziv IP št. 090-53/2024/4 z dne 23. 2. 2024 je organ posredoval IP vodna soglasja, ki so bila priložena izpodbijani odločbi, brez prekritih podatkov. Na poziv IP št. 090-53/2024/7 z dne 5. 3. 2024 pa še dodatno zahtevana vodna dovoljenja.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v 2. točki izreka, s katero je organ prosilki zavrnil dostop do zahtevanih vodnih dovoljenj.

(10) IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(11) Predmet presoje IP so bili naslednji dokumenti, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. in 2. točki izreka te odločbe:

-       št. 35523-157/2012-31 z dne 4. 2. 2014,

-       št. 35523-48/2015-33 z dne 18. 9. 2019,

-       št. 35523-7/2020-4 z dne 5. 2. 2020, in

-       št. 35523-21/2023-3 z dne 27. 6. 2023.

(12) Sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do zahtevanega vodnega dovoljenja na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(13) Za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morajo biti podani kumulativno naslednji pogoji:

- dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

(14) Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(15) IP po vpogledu v presojane dokumente ugotavlja, da dokumentov nedvomno ni mogoče šteti med dokumente v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zadevni dokumenti namreč niso več v postopku izdelave pri organu, temveč gre za zaključene dokumente Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO) in organa, podpisane in vročene naslovnikom. V obravnavanem primeru tako nista izpolnjena že prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Tretjega pogoja, torej škodnega testa, organ v izpodbijani odločbi ni zatrjeval, do slednjega pa se ne opredeljuje niti IP, ker nista izpolnjena že predhodno navedena pogoja, saj morajo biti izpolnjeni vsi pogoji hkrati. Ob tem IP pripominja, da je dokazno breme za izkaz škodne posledice (torej, da bi razkritje takšnega dokumenta lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), na strani organa.[1] Organ je sicer pri posredovanju zadevnih dokumentov izpostavil prenos zadevnega vodnega dovoljenja na drugo osebo, o vlogi katere še ni bilo odločeno, vendar se IP do teh dokumentov v obravnavanem ne opredeljuje, ker zahteva prosilka dovoljenja za točno določeno osebo. Organi prve stopnje in IP so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije.[2]

(16) IP zaključuje, da v obravnavanem primeru pogoji za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso podani.

(17) Nadalje IP ugotavlja, da gre dejansko za dokumente, ki sta jih organ in ARSO izdala v okviru opravljanja svojih javnopravnih nalog, upoštevaje določbe Zakona o vodah (v nadaljevanju: ZV-1), da je treba za neposredno rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, pridobiti vodno dovoljenje. IP pa ugotavlja tudi, da zahtevani podatki predstavljajo okoljske podatke, zato se v nadaljevanju do te ugotovitve tudi opredeljuje.

Okoljski podatki

(18) Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2) zelo široko določa, kaj je okoljski podatek v 16. točki 3. člena, saj okoljski podatek definira kot katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. Prav tako pa široko definira okoljske informacije v 2. členu tudi Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija). Načelo javnosti okoljskih podatkov sicer izhaja tudi iz prvega in drugega odstavka 15. člena ZVO-2, dostop do okoljskih podatkov pa ZVO-2 nadalje ureja tudi v določbah 160. člena. V prvem odstavku 160. člena tako določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Aarhuško konvencijo. Tretji odstavek 160. člena ZVO-2 pa določa, da so absolutno javni okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona. Ta določba in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov. ZVO-2 tako v 2.1. točki opredeljuje vodo kot del okolja, v 2.6. točki pa določa, da je naravno javno dobro del okolja, na katerem je z zakonom vzpostavljen status javnega dobra. V zvezi s slednjim IP ugotavlja, da ZV-1 v prvem odstavku 15. člena opredeljuje celinske vode, kamor sodijo tudi reke (10. člen ZV-1), kot naravno vodno javno dobro, ter da 3. točka drugega odstavka 160. člena ZVO-1 vključuje naravne dobrine (naravno javno dobro, …) med okoljske podatke.

(19) IP tako zaključuje, da zahtevani dokumenti, ki se nanašajo na dovoljenje za neposredno rabo vode iz reke Savinje, obsegajo podatke, ki jih je treba opredeliti kot okoljske podatke in ki pomenijo po ZDIJZ absolutno javne podatke. ZDIJZ je namreč z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje okoljskih podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.

(20) IP pa po uradni dolžnosti ugotavlja še, da obsegajo zadevni dokumenti osebne podatke, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(21) Upoštevaje prvo točko 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[3] predstavljajo podatki o imenu in priimku, delovnem mestu, podpisu, naslovu bivališča in davčni številki osebne podatke fizičnih oseb. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

(22) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja:

-       Zakonito podlago za razkritje osebnih podatkov v obravnavanem primeru, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev in podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Podatki o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu posameznega javnega uslužbenca v zadevnih dokumentov so torej javni.

-       Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o naslovu bivališča in davčni številki fizičnih oseb kot nosilcev vodnega dovoljenja.

(23) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

(24) Ker je predmet odločanja v obravnavanem primeru dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, je stranka postopka samo prosilka (a26.a člen ZDIJZ). IP tako v postopek ni pozival nosilcev vodnih dovoljenj.

Delni dostop

(25) Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni pravne podlage, je odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(26) V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da ji ni bil omogočen vpogled v dokumente, o dostopu do katerih je organ odločil v 5. in 6. točki izreka izpodbijane odločbe, pa IP pripominja, da je IP pristojen odločati le v primerih, ko organ zahtevo prosilca zavrne ali zavrže oziroma kako drugače krši pravico dostopa do informacij javnega značaja (npr. o zahtevi prosilca ne odloči v zakonskem roku). V primeru, da organ dela odločbe, s katero je prosilki ugodil, ne izvrši, je pristojna Upravna inšpekcija.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke delno ugodil, upoštevaje njene pritožbene navedbe. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne iz razlogov, ki jih je navedel organ), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Tako izhaja iz prakse IP (npr. odločbe št. 021-141/2008, št. 090-6/2013) in tudi prakse Upravnega sodišča (npr. sodba opr. št. III U 284/2013).

[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.

[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.