prosilec - Direkcija RS za vode

POVZETEK:

Prosilec je na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ta je zahtevo, na podlagi 20. člena ZDIJZ, odstopil v reševanje drugemu organu. Zoper obvestilo o odstopu zahteve drugemu organu je prosilec vložil pritožbo, ki jo je organ s sklepom zavrgel, saj pritožba ni dovoljena. Zoper sklep o zavrženju pritožbe je prosilec vložil pritožbo na IP, ta pa je pritožbo zavrnil, saj je ugotovil, da je organ ravnal zakonito, ko je pritožbo zoper obvestilo po 20. členu ZDIJZ zavrgel kot nedovoljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-45/2024/2

Datum:   19. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24.1.2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 1. 2024, zoper sklep št. 0900-126/2023-7 z dne 23. 1. 2024 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), Direkcije RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 26. 1. 2024 zoper Sklep Direkcije RS za vode, št. 0900-126/2023-7 z dne 23. 1. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 6. 12. 2023 na Direkcijo RS za vode (organ oz. DRSV) naslovil zahtevo za dostop do soglasij k tripleks garažam na Šolski ulici v Luciji, pod katerimi je izvir izvirske vode, ki se steka po ceveh v jaška na parceli. Želi prejeti grafično, tehnično rešitev s skicami zajetja izvira, drenaž, zbirnih jaškov in kanalizacije ter gradbeno situacijo, skice, navodila za vzdrževanje izvirskih voda in dokumentacijo glede eventualnih pregledov. Navedel je, da ob večjem deževju prihaja v kleti do poplav oz. zastajanja vode, pri gradnji garaž pa so bile pogojene zahteve glede vodnega varstva, tako v lokacijski odločbi kot tudi v gradbenem dovoljenju.

(2) Organ je skladno z 20. členom ZDIJZ, zahtevo prosilca odstopil v pristojno reševanje Ministrstvu za naravne vire in prostor (v nadaljevanju ministrstvo ali MNVP), in sicer z dopisom št. 0900-126/2023-5 z dne 4. 1. 2024, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.

(3) Prosilec je glede odstopa njegove zahteve na MNVP dne 8. 1. 2024 vložil pritožbo o sporu o pristojnosti, v kateri je navedel, da je dokumente zahteval od Direkcije RS za vode. Odstop vloge po mnenju prosilca temelji na zmotnem stališču, saj ne temelji na dejstvih, da je Direkcija RS za vode pravni naslednik takratne Obalne skupnosti za vode, ampak gre za prosto presojo, da so dokumenti na MNVP. Prosilec nasprotuje presoji organa in meni, da je odločitev sprejel po lastni presoji, ne da bi upošteval prehajanje arhivov iz ene pravne oblike delovanja gospodarjenja z vodami, do sedanje ureditve, ko se upošteva sledljivost dokumentov, ne glede na organizacijo za upravljanje na teh področjih tekom časa. Dokumenti se nanašajo na leta 1969, 1970 in 1973, ko se je gradila garažna hiša. Takrat je postopke vodila Obalna samoupravna interesna skupnost, leta 1994 pa sta njena delavca prenesla vso pisno dokumentacijo na Direkcijo za vode. Ta je izhajala iz dela predhodnikov, v pregled revizijskih jaškov je prihajal tudi koncesionar Drava Ptuj. Na spletu ni podatkov o sledljivosti direkcije, uprave za vode in obalnih vodnih skupnosti, vendar prosilec meni, da je naslednik Direkcija za vode, ki bi morala poznati skrbništvo upravnih aktov s svojega področja. Organ ni navedel za kakšno časovno obdobje je iskal dokumentacijo, ali je preveril dokumentacijo v arhivih in predhodnih organizacijah, ki so skrbele za gospodarjenje z vodami, zaradi česar v odstopu zaradi neobstoja dokumentov, po mnenju prosilca niso bili prepričljivi. Na MNVP je v okviru pritožbe naslovil tudi določena vprašana glede iskane dokumentacije.

(4) Ministrstvo za naravne vire in prostor je prejeto pritožbo prosilca odstopilo v reševanje Direkciji RS za vode.

(5) Direkcija RS za vode je dne 23. 1. 2024 izdala sklep št. 0900-126/2023-7, s katero je pritožbo prosilca zavrgla, saj pritožba ni dovoljena. Stranka ima skladno z 229. členom ZUP pravico do pritožbe zoper odločbo izdano na prvi stopnji kot tudi zoper sklep, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Dopis, s katerim je organ zahtevo prosilca odstopil v reševanje Ministrstvu za naravne vire in prostor, ne predstavlja dokumenta, ki bi ga po vsebini lahko razumeli kot odločbo ali sklep, zoper katerega bi bila z zakonom dovoljena pritožba. V obravnavani zadevi tudi ne gre za spor o pristojnosti, saj je Ministrstvo za naravne vire in prostor zahtevo prosilca po odstopu vzelo v reševanje.

(6) Zoper navedeni sklep je prosilec 26. 1. 2024 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se ni strinjal z odstopom vloge drugemu organu. Direkcija RS za vode je namreč tista, ki pri svojem delu izdaja soglasja, mnenja in se opira na že izdane strokovne dokumente svojih predhodnic. Pri svojem delu to zagotovo uporabljajo, saj poznajo poti do dokumentov s takratnih kartic, dokumenti pa so v škatlah s številkami, v arhivih, pokrajinskih ali v Arhivu Slovenije. Dokumenti so nastali med leti 1969 in 1972, zagotovo obstajajo, in izdajatelj soglasij, mnenj, ki uporablja te podatke, bi moral poznati pot do njih, saj gre za strokovne listine. Organ je njegovo zahtevo odstopil drugemu organu, pri čemer ni navedel, katere spisovne arhive je pregledal, od katerega leta dalje, niti niso navedli, na kakšni zakonski osnovi s temi informacijami razpolaga Ministrstvo za naravne vire in prostor, kamor so vlogo odstopili. Prosilec je še izpostavil, da je ministrstvo njegovo pritožbo odstopilo v reševanje Direkciji RS za vode, iz česar izhaja, da gre za pristojnost Direkcije in ne Ministrstva. Ministrstvo bo proučilo dodatna vprašanja in bodo na njih tudi odgovorili, ne izhaja pa, da bodo odločili tudi o informacijah javnega značaja. Želi, da se v postopku najde skrbnik, ki hrani zahtevane dokumente. Res je, da se ne pritožuje zoper sklep ali odločbo, ampak želi izvedeti, kdo ima te zbirke iz tistega obdobja in kako priti do njih, oz. kako so se te zbirke predajale med organizacijami in službami, ki upravljajo z vodami.

(7) Po prejemu pritožbe, je organ to odstopil v reševanje IP, in sicer na podlagi 245. člena ZUP.

Pritožba ni utemeljena.

(8) V obravnavanem primeru je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca odstopil na podlagi 20. člena ZDIJZ v reševanje drugemu organu in o tem prosilca obvestil.

(9) Postopek s pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je v ZDIJZ urejen v členih 15. do 26. Prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), ki jo vloži pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (prvi odstavek. 16. člena ZDIJZ). O pisni zahtevi odločajo organi v postopku, ki ga določa ZDIJZ, za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (15. člen ZDIJZ). Če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca (20. člen ZDIJZ).

(10) Izhajajoč iz navedenih določb IP ugotavlja, da je organ v obravnavanem primeru ravnal skladno z zakonom, ker je po tem, ko je ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga, v skladu z določbo 20. člena ZDIJZ, zahtevo odstopil v reševanje organu, ki naj bi bil za njeno reševanje pristojen. Organ ob odstopu vloge drugemu organu ni dolžan pojasnjevati, zakaj z dokumenti ne razpolaga, prav tako ni dolžan pojasniti, v katero dokumentacijo je vpogledal in v katerih arhivih je dokumente iskal, saj ne gre za vsebinsko (meritorno) odločitev organa, temveč gre za postopkovno dejanje v upravnem postopku. 20. člen ZDIJZ zato organu ne nalaga, da vsebinsko pojasni svojo odločitev glede odstopa vloge, zato pritožbene navedbe, da iz odstopa vloge ne izhajajo vsebinske ugotovitve organa glede zahtevane dokumentacije in pregledovanja arhivov organa, niso utemeljene.

(11) IP ugotavlja tudi, da je organ ravnal pravilno in v skladu z določbami ZDIJZ, ko je pritožbo prosilca zoper obvestilo o odstopu zahteve zavrgel. V skladu z 240. členom ZUP je organ po prejemu pritožbe dolžan preizkusiti, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, pravočasna ali če je ni vložila upravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom, zoper katerega ima stranka pravico pritožbe. Pritožnik je vložil pritožbo zoper obvestilo o odstopu njegove vloge v pristojno reševanje drugemu organu. Odstop vloge predstavlja obvestilo, ki ga je organ dolžan izdati na podlagi določbe 20. člena ZDIJZ. Obvestilo je upravni dopis, zoper katerega niti ZDIJZ niti ZUP ne predvidevata samostojnega pravnega sredstva. Pritožba, ki kot pravno sredstvo zoper obvestilo po ZDIJZ ni predvidena, se zato kot nedopustna zavrže. Povedano drugače, obvestilo, s katerim je organ zahtevo prosilca odstopil drugemu organu v reševanje, ne predstavlja odločitve organa, zato zoper takšno procesno dejanje zakon ne predvideva pritožbe, saj dopis ne pomeni zaključka postopka in vsebinske odločitve. Ker ne gre za končno odločitev o zahtevi prosilca, prav tako pa posebna pritožba zoper obvestilo po 20. členu ZDIJZ po zakonu ni predvidena, je bilo treba vloženo pritožbo zavreči kot nedovoljeno. Obvestilo je namreč le procesno dejanje, ne pa tudi akt, s katerim bi organ vsebinsko odločil o zahtevi prosilca.

(12) Glede pritožbenih navedb prosilca, da organ nedvomno razpolaga z zahtevanimi informacijami oz. da kot strokovno telo ve, kdo ima zbirke iz zahtevanega obdobja in kako priti do njih (saj jih tudi sam uporablja), kateri arhiv jih hrani, oz. kako so se te zbirke predajale med organizacijami in službami, ki upravljajo z vodami, IP pojasnjuje, da te za izdajo te odločbe niso bile relevantne, saj IP ni presojal vprašanja obstoja dokumentacije pri DRSV, temveč vprašanje, ali je dovoljena pritožba zoper obvestilo o odstopu vloge.

(13) IP pojasnjuje, da je ob prejemu zahteve prosilca, organ dolžan preveriti, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga in ali sodijo v njegovo pristojnost. Pri tej presoji je relevantno, ali organ z dokumenti razpolaga v času vložitve zahteve. Organ namreč ni dolžan dokumentov pridobivati od drugih organov, preverjati, kateri arhiv dokumente hrani ali kje se dokumenti nahajajo, če z njimi ne razpolaga organ sam. Če organ ugotovi, da z dokumenti ne razpolaga, zahteva pa sodi v pristojnost drugega organa, takšno zahtevo odstopiti pristojnemu organu skladno z 20. členom ZDIJZ, kar je organ v obravnavani zadevi tudi storil.

(14) Iz predložene dokumentacije izhaja, da ne gre za spor o pristojnosti, saj ni prišlo do situacije, ko bi Ministrstvo za naravne vire in prostor, kateremu je bila zahteva prosilca odstopljena, odstopu vloge ugovarjalo, zaradi česar bi nastal spor o tem, kdo je pristojen, da zahtevo prosilca z dne 6. 12. 2023 obravnava, temveč je zadevo prevzelo v reševanje in bo moralo o zahtevi prosilca tudi odločiti, če tega že ni storilo, in sicer bodisi s posredovanjem zahtevanih dokumentov prosilcu ali z izdajo odločbe oz. sklepa. Zoper odločitev MNVP bo prosilec pridobil tudi pravico do pravnega sredstva.

(15) Navedbe prosilca, da je MNVP ugotovilo, da ni pristojno in je zadevo vrnilo nazaj v presojo Direkciji RS za vode, niso točne, saj se odstop, na katerega se sklicuje prosilec, nanaša izključno na odstop pritožbe prosilca z dne 8. 1. 2024, ne pa tudi na odstop zahteve z dne 6. 12. 2023. To pomeni, da ministrstvo ni odstopilo vloge prosilca z dne 6. 12. 2023 v reševanje nazaj Direkciji RS za vode, temveč ji je v pristojno reševanje poslalo pritožbo prosilca z dne 8. 1. 2024. ZUP namreč v 239. členu določa, da se pritožba vloži pri tistem organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. Smiselno je torej treba pritožbo zoper obvestilo tudi vložiti pri tistem organu, ki je navedeno obvestilo izdal, torej pri Direkciji RS za vode. Ker je prosilec pritožbo vložil pri MNVP, ki obvestila ni izdalo, temveč ga je prejelo, je ministrstvo ravnalo pravilo, ker je vlogo odstopilo organu, ki je obvestilo izdal in je pristojen, da odloči o pritožbi zoper takšno obvestilo.

(16) Glede navedb prosilca, da se MNVP ni opredelilo do tega, ali bo njegovo zahtevo z dne 6. 12. 2023 obravnavalo, opredelilo se je do tega, da bodo prosilcu odgovorili na vprašanja iz pritožbe z dne 8. 1. 2024, IP pojasnjuje, da dejstvo, da MNVP ni izrecno navedlo, da bo obravnavalo zahtevo prosilca z dne 6. 12. 2023, ne pomeni, da z odstopom vloge niso postali pristojni za njeno obravnavo. Kadar organ prejme zahtevo na podlagi 20. člena ZDIJZ, je postal tudi pristojen, da o njej odloči oz. da jo ustrezno obravnava po določbah ZDIJZ in ZUP.

(17) IP tako zaključuje, da je organ ravnal pravilno, ko je pritožbo prosilca zavrgel, saj pritožba zoper obvestilo o odstopu zahteve ni dopustna. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena v povezavi z 259. členom ZUP, saj je glede na zgoraj navedeno ugotovil, da je organ odločil v skladu z določbami ZDIJZ in da bistvenih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica Informacijske pooblaščenke