prosilec - Direkcija RS za vode

POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta »Strategija prilagajanja rabe in dejavnosti na slovenski obali zaradi vplivov podnebnih sprememb na višino gladine morja«, ki ga je pripravil zunanji izvajalec, ker ta še ni bil potrjen s strani organa. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za izjemo od prostega dostopa zaradi dokumenta v izdelavi, saj dokument namreč ni več v postopku izdelave pri organu, temveč gre za dokument, ki ga je zunanji izdelovalec že zaključil in poslal organu v nadaljnji postopek in pregled (da gre za končno poročilo izhaja tudi iz samega dokumenta). Prav tako organ ni zatrjeval škodne posledice, IP pa ugotavlja, da z razkritjem dokumenta ne bi prišlo do napačnega razumevanja njegove vsebine. IP še ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za dokument, ki vsebuje okoljske podatke, ki so absolutno javne.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-344/2023/2

Datum: 27. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 11. 2023, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0900-93/2023-5, z dne 11. 10. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca, z dne 9. 11. 2023, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije RS za vode, št. 0900-93/2023-5, z dne 11. 10. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta »Strategija prilagajanja rabe in dejavnosti na slovenski obali zaradi vplivov podnebnih sprememb na višino gladine morja«, pri čemer mora prekriti:

-        izobrazbo zakonitega zastopnika Inštituta za vodarstvo d.o.o. na strani 1 in 3,

-        imena in priimke sodelavcev pri pripravi strategije na strani 3, in sicer imena in priimke oseb iz družb Starman d.o.o., SLConsult, Inštitut za vodarstvo d.o.o. in prve navedene osebe iz družbe Aquarius d.o.o.

2.     Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s 1. točko izreka te odločbe prekriti, zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 22. 9. 2023 s strani prosilca prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je ta zahteval posredovanje dokumenta »Strategija prilagajanja rabe in dejavnosti na slovenski obali zaradi vplivov podnebnih sprememb«.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0900-93/2023-5, z dne 11. 10. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, iz razloga 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je po vpogledu v svoje podatke in dokumentacijo ugotovil, da poročilo »Strategija prilagajanja rabe in dejavnosti na slovenski obali zaradi vplivov podnebnih sprememb« še ni potrjeno s strani organa in je v fazi dopolnitev. Ko bo poročilo ustrezno dopolnjeno in potrjeno s strani organa, ga bodo prosilcu posredovali.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 9. 11. 2023, neposredno na IP, ki jo je z dopisom št. 092-147/2023/2 dne 10. 11. 2023, odstopil v pristojno reševanje organu. Organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 20. 11. 2023, odstopil v odločanje IP.

Prosilec v pritožbi med drugim navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo. Razume, da je organ od izvajalca zahteval, da dopolni dokument Strategije in da dokument ni dostopen, dokler organ z njim ne bo zadovoljen. Vendar je izdelavo strategije pred leti naročil organ, pri čemer je iz dopisovanja med zaposlenimi pri organu razvidno, da naj bi bil dokument Strategija predan organu že konec junija tega leta, da je organ soodgovoren za tako pozno oddajo tega dokumenta, saj je sklenil dva aneksa z izvajalcem, s čimer je bistveno podaljšal rok izvedbe, vsaj za šest mesecev in s tem verjetno tudi kršil določila oddaje javnega naročila. Organ je odgovoren, da je delo zaupal izvajalcu, z delom katerega sedaj ni zadovoljen. Dokument, ki ga je izvajalec očitno predal organu, saj drugače organ tudi ne bi mogel zahtevati dopolnitve, je tudi dokument javnega značaja, saj je bil narejen z javnimi sredstvi po oddaji javnega naročila. Lahko sicer dokument nosi oznako, da za organ ni sprejemljiv ali kaj podobnega, mora pa biti javno dostopen. Meni, da je skrajni čas, da občani vidijo, kako naj bi potekalo ukrepanje za protipoplavno zaščito obalnih krajev in kako se deli odgovornost ter financiranje za izvedbo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati ter nahajati se mora v materializirani obliki.

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevani dokument izvira iz njegovega delovnega področja in da z njim razpolaga. Ker je organ utemeljeval zavrnitev dostopa do dokumenta s sklicevanjem na izjemo dokumenta v izdelavi, je IP v nadaljevanju najprej presojal, ali je zatrjevana izjema podana.

1.     Glede izjeme dokumenta v izdelavi

Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

- dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja,[1] ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Za podatke iz dokumenta iz prejšnjega odstavka se, če gre za dokument, ki nastaja v sklopu projekta, ki se vodi skladno z metodologijo vlade za vodenje projektov v državni upravi, štejejo podatki v dokumentu, ki še ni odobren v skladu s pravili take metodologije.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ stoji na stališču, da je podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker dokument še ni bil potrjen s strani organa in je v fazi dopolnitev. Iz dokumentov konkretne zadeve je razvidno, da je zahtevani dokument pripravil zunanji izvajalec (Inštitut za vodarstvo, d.o.o.), ki ga je dne 7. 7. 2023 predal organu, kot izhaja iz popisa zadeve JN - Strategija prilagajanja rabe in dejavnosti na slovenski obali zaradi vplivov podnebnih sprememb na višino gladine morja, ter da je organ na dokument podal pripombe zunanjemu izvajalcu.

Kot izhaja iz zahteve prosilca in iz pritožbenih navedb, prosilec zahteva dokument Strategija prilagajanja rabe in dejavnosti na slovenski obali zaradi vplivov podnebnih sprememb na višino gladine morja, ki je bil s strani zunanjega izvajalca predan organu dne 7. 7. 2023 (prosilec sicer navaja obdobje predaje dokumenta konec junija, vendar iz popisa spisa izhaja, da je bil dokument predan 7. 7. 2023, konec junija pa ni zavedenih nobenih dokumentov).

Tolmačenje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, da se zavrne dostop, ker organ še ne razpolaga s končno potrjeno različico dokumenta s strani organa, ki je še v fazi dopolnitev, ni ustrezno in bi v praksi pomenilo, da bi lahko organi s takšnim tolmačenjem javnosti omejili dostop do vseh dokumentov, ki nastajajo v okviru večfaznih postopkov, kar pa bi bilo v nasprotju z zahtevo po javnosti teh postopkov. Ob analogni primerjavi z npr. zakonodajnim postopkom, je mogoče ugotoviti, da informacijo javnega značaja ne predstavlja samo sprejet zakon, temveč tudi predlog zakona in vse kasnejše različice dokumenta z amandmaji, pri čemer je treba zagotoviti tudi sledljivost sprememb prvotnega dokumenta (tretji odstavek 7. člena Uredbe). Iz navedenega, zlasti iz dikcije 7. člena Uredbe, je jasno razvidno, da informacija javnega značaja ni le končno besedilo dokumenta, potrjenega s strani organa, pač pa tudi že vse predhodne različice dokumentov. Vsaka različica zase namreč predstavlja dokument, ki se lahko šteje za informacijo javnega značaja, ne glede na to, da vsebina dokumenta morebiti še ni bila sprejeta kot končno besedilo dokumenta.

Obravnavanega dokumenta tako po mnenju IP brez dvoma ni mogoče šteti med dokumente v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Konkretni dokument namreč ni več v postopku izdelave pri organu, temveč gre za dokument, ki ga je zunanji izdelovalec že zaključil in poslal organu v nadaljnji postopek in pregled (da gre za končno poročilo izhaja tudi iz samega dokumenta). V konkretnem primeru tako nista izpolnjena prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, to je, da mora biti dokument še v postopku izdelave pri organu in da mora biti pri organu še predmet posvetovanja.

Tretjega pogoja, torej škodnega testa iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ v izpodbijani odločbi ni zatrjeval, pri čemer IP opozarja, da je dokazno breme za izkaz škodne posledice (torej, da bi razkritje takšnega dokumenta lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), na strani organa.[2] Po mnenju IP v konkretnem primeru tak dokument ne more povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine, pri čemer je mogoče zaskrbljenost zaradi nerazumevanja javnosti odpraviti na druge načine, ki ne bi ovirali dostopa do zahtevanih informacij. Organ lahko posredovanje zahtevanih podatkov opremi z določenimi pojasnili oziroma obrazložitvami, ki bi nevarnost napačne razlage podatkov zmanjšale na minimum.

IP na tem mestu dodaja, da je smisel transparentnosti postopka tudi v tem, da se širša strokovna in nestrokovna javnost, torej vse zainteresirane skupine, vključijo v postopek sprejemanja dokumentov in na ta način izrazijo svoja mnenja in stališča o predlaganem dokumentu. Sodelovanje javnosti že v samem začetku postopka sprejemanja določenih dokumentov pripomore k temu, da so sprejeti dokumenti dejansko implementirani tudi v praksi.

IP zaključuje, da v konkretnem primeru ni podan noben izmed treh elementov, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Resnični namen izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotovitev nemotenih postopkov odločanja ter varstvu zaupnosti posvetovanj znotraj organov in med organi v času interne priprave zadeve. Iti mora za dokument, ki je v postopku izdelave, je predmet posvetovanja ter je izpolnjen specifični škodni test (zaradi napačnega razumevanja njegove vsebine), kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno.

2.     Okoljski podatki

Na tem mestu IP opozarja tudi na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

Takšna ureditev  glede okoljskih podatkov je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem.

Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi ZVO-2, ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 8. členu ZVO-2, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalcev javnih služb varstva okolja ter drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, in javnosti. Načelo javnost pa izhaja iz 15. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji. Javnost ima pravico sodelovati tudi upravnih postopkih, ki se nanašajo na posege v okolje.

Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 160. člena ZVO-2, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 160. člen ZVO-2 v drugem odstavku določa, da so okoljski podatki tudi podatki o stanju okolja in njegovih delov. Skladno s 3. členom ZVO-2 je okolje tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja. Deli okolja so mineralne surovine, tla, voda, zrak, živalske in rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom. Skladno s 4. točko tretjega odstavka predstavlja poseg v okolje vsako človekovo ravnanje ali opustitev ravnanja, ki lahko vpliva na okolje tako, da škoduje človekovemu zdravju, počutju in kakovosti njegovega življenja ter preživetju, zdravju in počutju drugih organizmov, in se nanaša zlasti na onesnaževanje okolja, emisije v okolje, rabo naravnih dobrin, povzročanje tveganja za okolje, med drugim z gradnjo in uporabo objektov, opravljanjem proizvodnih in drugih dejavnosti, dajanje proizvodov na trg in njihovo potrošnjo ter ravnanjem z odpadki.

ZVO-2 zelo široko določa, kaj je okoljski podatek v 16. točki 3. člena, saj okoljski podatek definira kot katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. Prav tako pa široko definira okoljske informacije v 2. členu tudi Aarhuška konvencija.

V konkretnem primeru je predmet presoje »Strategija prilagajanja rabe in dejavnosti na slovenski obali zaradi vpliva podnebnih sprememb na višino gladine morja«. Kot izhaja iz navedenega dokumenta, bo ta strategija podlaga za strateško odločanje o ukrepih za zmanjšanje negativnih posledic za načrtovanje razvoja na morju, obali in priobalnih zemljiščih. Vsebina strategije se osredotoča predvsem na identifikacijo možnih posledic zaradi dviga morske gladine in ekstremnih razmer na rabo obalnega prostora in dejavnosti. Gre torej za dokument, ki obravnava informacije v zvezi z delom okolja, tj. morjem in v tem smislu za okoljske informacije. Da je potrebno okoljske informacije tolmačiti široko izhaja tudi iz prakse Sodišča EU (npr. sodba C-233/00 Komisija proti Franciji), ki meni, da pojem okoljske informacije obsegajo vse informacije v zvezi s stanjem okolja ali z dejavnostmi in ukrepi, ki bi lahko vplivali na okolje, ali z dejavnostmi in ukrepi, ki so namenjeni varovanju okolja.

IP na podlagi navedenega zaključuje, da zahtevani dokument vsebuje okoljske informacije, ki so na  podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, absolutno javne.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil tudi, ali je v obravnavanem primeru morebiti podana še katera od drugih izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da dokument vsebuje tudi osebne podatke, zato je v nadaljevanju presojal izjemo varstva osebnih podatkov.

3.     Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varovani osebni podatki)

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov^[3] IP ugotavlja, da podatki o imenih, priimkih, zaposlitvi oziroma funkciji, podpisu, izobrazbi, elektronskih naslovih, …, posameznih fizičnih oseb predstavljajo osebne podatke. Za obdelavo predmetnih osebnih podatkov mora podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je varovan osebni podatek o izobrazbi zakonitega zastopnika – direktorja Inštituta za vodarstvo d.o.o., saj ta ni vpisana v sodni register in posledično v AJPES. Prav tako so varovani osebni podatki o imenu in priimku oseb sodelavcev pri pripravi strategije iz podjetij Straman d.o.o., SLConsult, Inštitut za vodarstvo d.o.o. ter ime in priimek prvo navedene osebe pri podjetju Aquarius d.o.o., saj gre za zaposlene pri gospodarski družbi, ki niso ustanovitelji, družbeniki, člani organov gospodarskih družb in osebe, pooblaščene za zastopanje. Glede preostalih osebnih podatkov IP ugotavlja, da ne gre za varovane osebne podatke, saj so javni podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru.

Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

IP v postopek tudi ni pozval stranskih udeležencev, saj je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni (a26.a člen ZDIJZ). Ker se je v konkretnem postopku odločalo o dostopu do okoljskih informacij, ki so skladno z ZDIJZ absolutno javne informacije, je bil stranka postopka samo prosilec.

4.     Delni dostop

Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke prekriti, kot je razvidno iz tč. 1 izreka te odločbe. IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

5.     Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (varovani osebni podatki) je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Oddelek v Novi Gorici, Rejčeva 7, 5000 Nova Gorica. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.

[2] Navedeno izhaja iz prakse IP (npr. odločbe št. 021-141/2008, št. 090-6/2013) in prakse Upravnega sodišča (npr. soba opr. št. III U 284/2013).

[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES