prosilec - Direkcija RS za infrastrukturo

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo po posredovanju dokumentacije v zvezi z javnim naročilom. Organ je njegovi zahtevi delno ugodil, kar pomeni, da je v določenem delu zaradi varstva  poslovne skrivnosti dostop do dokumentov zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za dokumente, ki jih je ki jih je izbrani partner posredoval v okviru postopka javnega naročanja. Le-te so predstavljale enega izmed pogojev javnega naročila, zato gre v tem primeru skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 za podatke oziroma dokumente, ki so javni. Izjema poslovne skrivnosti je v tem primeru nedvomno presežena z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-107/2021/4

Datum: 30. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 3. 2021, zoper odločbo Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2021-8 z dne 19. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 25. 3. 2021 se delno ugodi in se odločba Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 090-5/2021-8 z dne 19. 3. 2021, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronskem zapisu posredovati prosilcu naslednje dokumente:

• izsek ESPD obrazca za ponudnika …….., in sicer Del IV, oddelek C: Tehnična in strokovna usposobljenost, ki se nahaja na dnu 15. strani in vrhu 16. strani od skupno 17. strani (2 strani),
• dokument »Podatki o referenčnem delu« brez vidne navedbe datuma investitorja Direkcije RS za infrastrukturo za objekt Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe (1 stran), pri čemer mora v tretji vrstici tabele prekriti telefonsko številko kontaktne osebe ter v četrti vrstici tabele prekriti ime in priimek odgovornega vodja del,
• dokument »Podatki o referenčnem delu« brez vidne navedbe datuma investitorja Direkcije RS za infrastrukturo za objekt Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe (1 stran), pri čemer mora v tretji vrstici tabele prekriti telefonsko številko kontaktne osebe.

2. V delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 2. 2. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za seznanitev z dokumentacijo, ki je nastala v okviru javnega naročila »Gradnja odseka železniške proge Maribor – Šentilj – d. m. od km 595 + 870 do 599 + 600 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most – Šentilj – d. m.« objavljenega na portalu javnih naročil pod št. objave JN003317/2019-B01 (EU 2 – SL) z dne 22. 5. 2019. Izrecno je zaprosil za posredovanje dokumentacije, s katerimi je ponudnik izpolnjeval pogoje v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo (točka 3.2.3. Navodil za pripravo ponudbe), in sicer za:

• potrebne kadrovske zmogljivosti – Izpolnjen obrazec »Seznam ključnih kadrov«
• ESPD ponudnika oz. članov konzorcija in podizvajalcev,iz katerega so razvidni referenčni projekti, s katerimi so konzorcij ponudnikov in njegovi podizvajalci izpolnjevali zahtevane pogoje iz točke 3.2.3.3 ter
• izpolnjene obrazce »Podatki o referenčnem delu«, potrjen s strani investitorja skladno s predlogo, v kolikor jih je ponudnik predložil.

V kolikor je ponudnik svojo ponudbo dopolnjeval zaproša za posredovanje tudi dopolnitev. Z zaprošeno dokumentacijo se je želel seznaniti v obliki elektronskega zapisa oz. da mu organ sporoči datum, kdaj in kje lahko prevzame dokumentacijo.

Organ je skladno s 44. členom ZUP k stranski udeležbi pozval ………., ki je vodilni partner konzorcija partnerjev (v nadaljevanju izbrani ponudnik) ter ga podučil, da lahko zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi vstopi v postopek kot stranski udeleženec, pri čemer mora morebitno stransko udeležbo priglasiti v danem roku.

Izbrani ponudnik je z dopisom z dne 4. 3. 2021 organu sporočil, da vstopa v predmetni postopek kot stranski udeleženec ter hkrati posredoval podpise zakonitih zastopnikov partnerjev, s katerimi ga, kot vodilnega partnerja konzorcija ponudnikov, ti pooblaščajo, da jih zastopa v okviru postopka dostopa do informacij javnega značaja. Organ je še pozval, da pri razkritju dokumentacije spoštuje sklepe o določitvi poslovnih skrivnosti iz ponudbe konzorcija ponudnikov ter morebitno drugo opredelitev spoštovanja tajnosti oziroma zaupnosti po veljavnem Zakonu o poslovni skrivnosti in veljavnem Zakonu o gospodarskih družbah ter Zakonu o varstvu osebnih podatkov.

Po tem, ko je organ s sklepom podaljšal rok za odločitev za 10 delovnih dni, je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-5/2021-8 z dne 19. 3. 2021. S slednjo je delno ugodil njegovi zahtevi in odločil:

• da je določena dokumentacija v celoti prosto dostopna (1. točka izreka),
• da je določena dokumentacija prosto dostopna, vendar vsebuje varovane osebne podatke (2. točka izreka) ter
• da je potrebno zaradi varstva poslovne skrivnosti dostop do določene dokumentacije zavrniti (3. točka izreka).

Zardi izjeme varstva poslovne skrivnosti je organ zavrnil dostop do dokumentov ponudnika ………., in sicer do izseka ESPD obrazca (Del IV, oddelek C: Tehnična in strokovna usposobljenost, ki se nahaja na dnu 15. strani in vrhu 16. strani od skupno 17. strani), do podatkov o referenčnem delu brez vidne navedbe datuma investitorja Direkcije RS za infrastrukturo za objekt Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe ter dostop do podatkov o referenčnem delu brez vidne navedbe datuma investitorja Direkcije RS za infrastrukturo za objekt Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe. V zvezi z navedenim organ v obrazložitvi povzema 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS) in dodaja, da je v predmetni zadevi konzorcij partnerjev ob predložitvi ponudbe in nato v nadaljnji korespondenci z naročnikom priložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti (vsak od partnerjev je predložil svoj sklep o določitvi poslovne skrivnosti), v katerem je jasno navedel kaj vse se v ponudbeni dokumentaciji in nadaljnji korespondenci z naročnikom šteje za poslovno skrivnosti in kako so zavezani vsi tisti, ki se seznanijo s podatki iz ponudbene dokumentacije. Iz sklepov izhaja, da so/bodo vsi dokumenti, ki so poslovna skrivnost ustrezno označeni z oznako »POSLOVNA SKRIVNOST«, »ZAUPNO« oziroma »POSLOVNA TAJNOST«. Nadalje dodaja, da je ob pregledu zaprošene dokumentacije ugotovil, da je partner ……….. na delu zaprošene dokumentacije navedel oznako »POSLOVNA TAJNOST«, in sicer je to navedeno na vsaki strani zgoraj navedenih dokumentov. Prav tako organ navaja, da skladno z drugim odstavkom 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju ZJN-3) ………. ni z oznako poslovne skrivnosti označila niti specifikacije gradnje, niti količin iz te specifikacije niti cen na enoto niti vrednost posamezne postavke in tudi ne skupne vrednosti ponudbe. Organ je ugotovil, da označeni dokumenti z oznako »poslovna skrivnost« resnično predstavljajo poslovno skrivnost in da bi se z razkritjem informacij iz teh dokumentov izbranemu ponudniku povzročila dejanska ali potencialna škoda z vidika njegove konkurenčne prednosti na trgu. Glede teh dokumentov je ugotovil, da sta izpolnjeni zahtevi iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS (gre za informacije, ki niso splošno znane; zagotovljeni so ukrepi, da se zaupnost ohrani). Po njegovem prepričanju pa je podan tudi tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, torej »tržna vrednost«, ki je podana takrat, ko bi razkritje informacij zmanjšalo konkurenčno prednost poslovnega subjekta ali bi to škodilo njegovim finančnim in poslovnim interesom. V konkretnem primeru je ……….. v sklepu o določitvi poslovne skrivnosti prepričljivo opredelila možnost nastanka dejanske ali potencialne škode, ki bi ji nastala z razkritjem informacij.

Dne 25. 3. 2021 je prosilec vložil pritožbo zgolj zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe ter navedel, da je organ napačno uporabil materialno pravo s sklicevanjem na določbo drugega odstavka 2. člena ZPosS, določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3, sklep o poslovni skrivnosti ……… ter oznako »poslovna tajnost«. Opozarja na drugi odstavek 35. člena ZJN-3, ki določa, da so javni vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in dodaja, da je v Navodilih za pripravo ponudbe v postopku oddaje javnega naročila »»Gradnja odseka železniške proge Maribor – Šentilj – d. m. od km 595 + 870 do 599 + 600 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most – Šentilj – d. m.« št. objave JN003317/2019 v točki 3.3. naročnik, tj. organ, navedel, da je merilo za izbiro najugodnejše ponudbe najnižja ponudbena cena. Tega merila pa ni mogoče doseči brez izpolnjevanja vseh ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji oziroma Navodilih za pripravo ponudbe in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Prosilec poudarja, da podatki o izpolnjevanju pogojev predstavljajo javni del ponudbe, saj se le tako javnosti zagotavlja možnost preverjanja ali je bila izbrana ponudba dopustna. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Med te podatke pa nedvomno sodijo tudi podatki izbranega partnerja ………. o tehnični in strokovni usposobljenosti izbranega ponudnika kot tudi podatki o referenčnih delih, kar je bilo zahtevano v točki 3.2.3 Navodil za pripravo ponudbe oziroma v podtočkah te točke. Nadalje prosilec navaja, da so reference, še posebej v primeru, ko jih je podal javni subjekt (v konkretnem primeru organ sam) vsekakor javni podatek, kadar predstavljajo izpolnjevanje enega izmed razpisnih pogojev javnega naročila. V postopku oddaje javnega naročila je moral ponudnik v točki 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe izkazati, da je v zadnjih 10 letih pred objavo predmetnega naročila izvedel določena dela na določenih projektih. Prav tako je moral ponudnik izkazati reference z ključne kadre v skladu s točko 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe. Predložitev referenc v postopku javnega naročanja dokazuje izpolnjevanje pogojev javnega naročila zaradi česar gre za podatek, ki vpliva na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in ki je po zakonu javen. Z referenčno zahtevo naročnik določi nivo zahtevnosti javnega naročila oziroma opiše primerljiv posel, ki po oceni naročnika izkazuje, da bo potencialni ponudnik, če je takšen posel že izvedel, ustrezal tudi v konkretnem javnem naročilu. Z referencami torej ponudnik dokazuje svojo strokovnost, tehnično usposobljenost, da je sposoben določeno delo opraviti oziroma, da ga je ž opravil, kar pomeni, da je vreden zaupanja. Dolžnost naročnika pa je, da kot dober gospodar ves čas preverja, ali nekdo, ki prejema javna sredstva, sposoben izvesti javno naročilo, kar med drugim dokazujejo tudi ustrezne reference. Prosilec poudari, da so podatki o tehnični in strokovni usposobljenosti ter reference, ki jih je izbrani partner ………. posredoval v okviru postopka javnega naročanja, predstavljale enega izmed pogojev javnega naročila, zato gre v tem primeru skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 za podatke oziroma dokumente, ki so skladno s to določbo ZJN-3, javni. Izjema poslovne skrivnosti je v tem primeru nedvomno presežena z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi sklicevanje na določbe drugega odstavka 2. člena ZPosS je napačno, saj v konkretnem primeru ne gre za strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki bi predstavljaje skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij niti ne gre za informacije, ki bi imela tržno vrednost, prav tako pa imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah ni razumno ukrepal, da bi jo ohranil kot poslovno skrivnost. Dodatno prosilec navaja, da reference, ki so potrjene s strani javnega subjekta (v tem primeru organa) predstavljajo javni podatek in ne gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Dejstvo je namreč, da so vse odločitve javnih naročnikov javno dostopne na portalu javnih naročil, prav tako pa so objavljene tudi pogodbe o izvedbi predmeta javnega naročila. Iz tega razloga je popolnoma neutemeljeno navajanje organa, da je izpolnjena 1. alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, saj referenca javnega naročnika, ki je javno preverljiva z objavo odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in objavo pogodbe o izvedbi javnega naročila ne more biti hkrati poslovna skrivnost, ki ni splošno znana ali ni lahko dosegljiva v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje organa na 3. alinejo prvega odstavka 2. člena ZPosS, saj ukrepi, da se zaupnost ohrani ne morejo biti zagotovljeni, če gre za javne podatke, kar podatki o tehnični in strokovni usposobljenosti in podatki o referencah javnega subjekta zagotovo so. Podana pa tudi ni tržna vrednost poslovne skrivnosti, saj razkritje informacij ne more zmanjšati konkurenčne prednosti poslovnega subjekta niti ne more škoditi njegovim finančnim poslovnim interesom, saj gre za javne podatke, pri čemer je referenčno javno naročilo (objekt Obvoznica Škofja Loka - II. in III. Etapa) zaključeno. Organ prosilca tudi ni prepričal s pavšalno navedbo, da je ……. v sklepu o določitvi poslovne skrivnosti prepričljivo opredelila možnost nastanka dejanske ali potencialne škode, ki bi ji nastala z razkritjem informacij. Čisto za konec pa opozori tudi na tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne in ravno v tem primeru gre za takšno situacijo, saj gre pri izseku ESPD obrazca ………. (Del IV. Oddelek C Tehnična in strokovna usposobljenost in podatkih o referenčnem delu investitorja, tj. organa, za objekt Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa) za dokumente, ki so skladno z določbo 35. člena ZJN-3 javni. Gre za dokumente, ki odražajo izpolnjevanje razpisnih pogojev, kar je podlaga za razkritje skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, tretjim odstavkom 2. člena ZPosS in 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.        

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Po pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da organ s pritožbo ni seznanil stranskega udeleženca, zato je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP slednjemu poslal pritožbo v morebitni odgovor.

Odgovor stranskega udeleženca je IP prejel dne 22. 4. 2021. V njem navaja, da gre v polni meri slediti celoviti, popolni in strokovni presoji prvostopenjskega organa, ki je utemeljeno zavrnil dostop do dela zaprošena dokumentacije. Meni, da ima zadevna dokumentacija skladno z določbami 2. člena ZPosS v zvezi z določbami 35. člena ZJN-3 lastnost poslovnih skrivnosti, ki jih organ ne sme razkriti niti na podlagi določb prvega in četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 niti na podlagi 2. člena ZPosS. Poudarja, da bi v primeru razkritja dokumentov nastala ne samo dejanska škoda, temveč bi bila ogrožena tudi konkurenčna prednost družbe (primeroma tržno in komercialno občutljivi podatki). Izpostavi še, da niti iz zahteve prosilca niti iz njegove pritožbe ne izhaja namen zaradi katerega zahteva dostop do informacij, narava zahtevane informacije (test javnega interesa), vloga prosilca pri sprejemanju in sporočanju informacij (t.i. watchdog presoja) ter opredelitev do dejstva ali je informacija pripravljena in na voljo (ready and available). V zvezi s tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Su-XIV-1/20-12 z dne 17. 7. 2020 ter prakso ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottsag proti Madžarski. Poleg vsega navedenega pa prosilec v okviru predmetnega javnega naročila sploh ni oddal prijave oziroma ponudbe, v posledici česar gre zatrjevati, da prosilec skuša na podlagi pavšalne zahteve za dostop do informacij javnega značaja zgolj pridobivati informacije oziroma dokumentacijo o konkurenčnih prednostih enega izmed stranskih udeležencev, pri čemer ni pojasnil v zakaj tovrstne informacije potrebuje ter na kakšen način bi posredovane informacije pripevale k večji meri transparentnosti.  

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je izpodbijal prosilec, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V zvezi z navedenim IP dodaja, da se prosilec pritožuje zoper odločbo organa le v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa zaradi obstoja poslovne skrivnosti (3. točka izreka), ne pa tudi v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa zaradi varstva osebnih podatkov. Iz navedenega razloga izjema varstva osebnih podatkov ni predmet presoje tega pritožbenega postopka. Kljub navedenemu, želi IP na tem mestu poudariti, da je organ v izpodbijani odločbi razkril določene osebne podatke oseb, pri čemer se IP glede že posredovanih osebnih podatkov ne opredeljuje, je pa po uradni dolžnosti presojal, ali dokumenti, ki so bili predmet tega pritožbenega postopka, vsebujejo varovane osebne podatke.

V zvezi z odgovorom stranskega udeleženca IP pojasnjuje, da je sklicevanje na vsebino citirane odločbe Upravnega sodišča RS in primera pred ESČP povsem irelevantno, saj se slednja nanašata na pravno in dejansko stanje, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve. Gre za postopke z zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki v četrtem odstavku 17. člena ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja opredeliti informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti, na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa) ter za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti. V konkretnem primeru prosilec ni vložil zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja, zato tudi niso utemeljene navedbe stranskega udeleženca, da bi slednji moral izpolnjevati določene pogoje za posredovanje informacij (npr. watchdog presoja). Prav tako ni utemeljena njegova navedba o nujnosti udeležbe prosilca v postopku javnega naročila. IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ kot IP, kot pritožbeni organ, v skladu z določbami ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes oz. udeležba v nekem drugem postopku za to presojo nista pomembna. Rezultat presoje oz. odločitev mora biti enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato so navedbe v smislu, da je namen prosilca zgolj pridobivati informacije oziroma dokumentacijo o konkurenčnih prednostih stranskega udeleženca povsem brezpredmetne.

Upoštevaje predmet zahteve, izpodbijano odločbo ter pritožbene navedbe prosilca, so bili predmet presoje IP naslednji dokumenti oziroma podatki:

• izsek ESPD obrazca za ponudnika ……….., in sicer Del IV, oddelek C: Tehnična in strokovna usposobljenost, ki se nahaja na dnu 15. strani in vrhu 16. strani od skupno 17. strani (2 strani),
• podatki o referenčnem delu brez vidne navedbe datuma investitorja Direkcije RS za infrastrukturo za objekt Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe (1 stran) ter
• podatki o referenčnem delu brez vidne navedbe datuma investitorja Direkcije RS za infrastrukturo za objekt Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe (1 stran).

Kot že navedeno, je zavezanec dostop do zahtevanih podatkov zavrnil zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zavezanec v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokumente oziroma podatke, ki so bili predloženi organu po uveljavitvi ZPosS, saj je bilo javno naročilo objavljeno dne 22. 5. 2019, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

Sladno s tretjim odstavkom citiranega člena se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s tržno vrednostjo pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje (npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016).

IP je vpogledal v izsek ESPD obrazca za ponudnika ……..., in sicer Del IV, oddelek C: Tehnična in strokovna usposobljenost, ki se nahaja na dnu 15. strani in vrhu 16. strani od skupno 17. strani (2 strani) in ugotovil, sta navedeni strani označeni z oznako poslovna tajnost. ……… je v postopku javnega naročila predložila Sklep z dne 24. 7. 2019, v katerem je navedla, da se za poslovno skrivnost v ponudbi, ki jo je predložila v postopku javnega naročila »Gradnja odseka železniške proge Maribor – Šentilj – d.m. od km 595+870 do km 599+600 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most – Šentilj – d.m« določa sklep, ESPD obrazec, delitev del, podatki o kadrih, reference ter bon obrazci. IP na tem mestu dodaja, da tudi sicer sam sklep nosi oznako poslovna tajnost, vendar slednji ne izpolnjuje pogojev iz 2. člena ZPosS, saj ne zajema nikakršnega strokovnega znanja, izkušenj in poslovnih informacij, ki bi predstavljale skrivnosti, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, obenem pa te informacije nimajo tržne vrednosti. Gre namreč zgolj za dokument s splošno opredelitvijo kateri podatki predstavljajo poslovno skrivnost, navodilo, da je potrebno te podatke varovati ter kakšne so sankcije v primeru, da oseba nepooblaščeno razkrije te podatke.

V skladu z Navodili za pripravo ponudbe je bilo pod točko 3.2.3 »Tehnična strokovna sposobnost«, v razdelku 3.2.3.3 potrebno predložiti obrazec ESPD kot dokazilo, da je ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekt v zadnjih 10 letih pred objavo predmetnega naročila uspešno izvedel določena dela. Dostop do tega dela obrazca pa je organ zavrnil z obrazložitvijo, da predstavlja poslovno skrivnost ……... IP pojasnjuje, da ESPD predstavlja enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, ki predstavlja lastno izjavo subjekta, katere oblika in vsebina je predpisana z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7. Gre torej za vnaprej pripravljen dokument, ki skladno s 4.1 točko Navodil za pripravo ponudbe sestavlja ponudbeno dokumentacijo. ESPD obrazec je torej del ponudbe in v kolikor ni priložen ponudbeni dokumentaciji, te ne moremo šteti kot popolne. IP zato nikakor ne more slediti navedbam organa, da Del IV, oddelek C: Tehnična in strokovna usposobljenost, ki se nahaja na dnu 15. strani in vrhu 16. strani od skupno 17. strani, predstavlja poslovno skrivnost  ……... V navedeni del obrazca je namreč prenesen Člen 58(4) Direktive 2014/24/EU, ki je v nacionalno zakonodajo prenesen z desetim in enajstim odstavkom 76. člen ZJN-3, ki določa pogoje za sodelovanje, ki se uporabljajo pri oddaji javnega naročila. Z izpolnitvijo tega dela obrazca je …….. zgolj izkazala, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje glede zahtev tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila. Vsebina teh informacij (podatki o gradnji določene vrste, vrednost gradnje, čas izvedbe ter kdo je bil naročnik gradnje) ne izpolnjuje zahtev za obstoj poslovne skrivnosti, kot so določene v prvem odstavku 2. člena ZPosS in opisane zgoraj v besedilu. IP ugotavlja, da glede konkretnega dokumenta ni podana izjema po 2. drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ne glede na navedeno pa je IP preizkusil še, ali gre morebiti za informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se, skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS, ne morejo določiti za poslovno skrivnost. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V zvezi s tem IP izpostavlja dejstvo, da so predmet pritožbenega postopka podatki, pridobljeni v postopku javnega naročanja, konkretno »»Gradnja odseka železniške proge Maribor – Šentilj – d. m. od km 595 + 870 do 599 + 600 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most – Šentilj – d. m.« objavljenega na portalu javnih naročil pod št. objave JN003317/2019-B01 (EU 2 – SL) z dne 22. 5. 2019. Povedano drugače, če prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, tako kot v obravnavanem primeru, IP presoja tudi, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. Navedeni zakon ureja zaupnost v 35. členu, pri čemer so v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 vselej javni naslednji podatki, in sicer specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Poleg tega IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za podatke izbranega ponudnika, ki je sklenil pogodbo z organom, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih (primeri iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), ki pa v obravnavanem primeru niso podani. Ob tem IP pripominja, da je treba »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. Tako izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37) in sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011.

IP poudarja tudi, da je bilo v obravnavanem postopku javnega naročila merilo za izbiro najugodnejše ponudbe najnižja ponudbena cena, na katero pa se ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za dokumentacijo izbranega ponudnika, IP ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja njegovih pogojev v predmetnem javnem naročilu. IP dodaja, da je Upravno sodišče RS (npr. sodbe št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010, št. I U 1911/2012-30 z dne 22. 12. 2013, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019 in št. II U 374/2018-23 z dne 4. 9. 2019) že večkrat potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ob dejstvih, da je ponudnik s ponudbo na predmetnem javnem naročilu uspel, da je bilo merilo za izbiro najnižja ponudbena cena, na katero se je mogoče opreti samo, če ponudnik izpolnjuje pogoje, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji, IP ocenjuje, da za poslovno skrivnost ne morejo biti določeni dokumenti oziroma podatki, ki so jih morali ponudniki priložiti ponudbi, da jim je organ kot naročnik priznal sposobnost aktivne legitimacije, oziroma podatki, na podlagi katerih je naročnik ugotavljal izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije. Prav tako pa se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Upoštevaje vse navedeno, IP ugotavlja, da obrazec ESPD za ponudnika ……., in sicer Del IV, oddelek C: Tehnična in strokovna usposobljenost, predstavlja prosto dostopno informacijo na podlagi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Gre namreč za dokument iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki izkazuje izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila v točki 3.2.3 (Tehnična in strokovna sposobnost) v razdelku 3.2.3.3., zato gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Da gre za prosto dostopen dokument je prepoznal tudi organ sam, ko je ugotovil, da prosilčevi zahtevi, da želi dostop do dokumentacije, s katero je izbrani ponudnik izpolnjeval pogoje javnega naročila, ustreza obrazec ESPD v omenjenem obsegu.

Glede ESPD obrazca IP na tem mestu izpostavlja tudi odločitev organa, da je z izpodbijano odločbo ugodil dostop do obrazcev ESPD, Del IV, oddelek C: Tehnična in strokovna usposobljenost za vsakega posameznega partnerja iz konzorcija partnerjev (tudi podizvajalca), iz katerega so razvidni podatki o referenčnem projektu, razen za …...... ne. Organ očitno pri ostalih sodelujočih ni imel pomislekov, da bi te informacije lahko predstavljaje poslovno skrivnost, zato IP še toliko težje sledi njegovi različni obravnavi v primeru istega z vnaprej predpisano vsebino.

Z izpodbijano odločbo pa je organ zavrnil zahtevo prosilca tudi po posredovanju izpolnjenih obrazcev »Podatki o referenčnem delu«, potrjenih s strani investitorja skladno s predlogo, v kolikor jih je ponudnik predložil. V skladu z Navodili za pripravo ponudbe je bilo pod točko 3.2.3 »Tehnična strokovna sposobnost«, v razdelku 3.2.3.3 kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja, da je ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekt v zadnjih 10 letih pred objavo predmetnega naročila uspešno izvedel določena dela, zaželeno, da ponudnik v ponudbi priloži tudi obrazec »Podatki o referenčnem delu« potrjen s strani investitorja, skladno s predlogo. Pod opombami je navedeno, da v kolikor v ponudbi ne bodo predložene potrjene reference s strani investitorjev za referenčna dela, ki bodo navedena v ESPD obrazcu, bo v fazi pregleda ponudb od ponudnika, katerega ponudba bo v skladu z merilom najugodnejša cena, zahteval predložitev potrdila investitorjev za v ponudbi navedena referenčna dela v roku, kot ga bo v pozivu določil naročnik. Predloga »Podatki o referenčnem delu« se nahaja na koncu Navodil za pripravo ponudb, pri čemer so skladno s 2.4 točko (zaupnost in javnost podatkov) ponudnikovi podatki v naročnikovih predlogah za izdelavo ponudbe (razen osebnih podatkov) javni in ne smejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost.

IP je vpogledal v dokumenta, in sicer v predlogo »Podatki o referenčnem delu brez vidne navedbe datuma investitorja Direkcije RS za infrastrukturo za objekt Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe« ter v predlogo »Podatki o referenčnem delu brez vidne navedbe datuma investitorja Direkcije RS za infrastrukturo za objekt Obvoznica Škofja Loka – II. in III. etapa, dokončanje izvedbe po prekinitvi pogodbe« ter ugotovil, da sta navedena dokumenta opremljena z oznako poslovna tajnost. Kot že navedeno gre pri obravnavanih dokumentih za vnaprej pripravljeno predlogo s strani naročnika, s katerimi je investitor potrdil predložene reference, navedene v ESPD obrazcu. IP se strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da navedena dokumenta ne vsebujeta podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Vsebina informacij ne izpolnjuje zgoraj opisanih zahtev iz prvega in drugega odstavka 2. člena ZPosS, pri čemer IP dodaja, da gre za dokumente, ki jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Gre namreč za dokument iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki izkazuje izpolnjevanje zahtevanih pogojev javnega naročila. Da gre za takšne dokumente je ocenil tudi organ sam, ko je v primeru preostalih partnerjev ocenil, da so navedene informacije, tj, referenčna potrdila, referenčne izjave, potrdilo o referencah, predstavljajo (z izjemo varovanih osebnih podatkov) prosto dostopne informacije.

ESPD obrazec kot tudi predlogi »Podatki o referenčnem delu« vsebujejo podatke o tehnični in strokovni usposobljenosti ter reference, ki jih je izbrani partner ………. posredoval v okviru postopka javnega naročanja. Le-te so predstavljale enega izmed pogojev javnega naročila, zato gre v tem primeru skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 za podatke oziroma dokumente, ki so javni. Izjema poslovne skrivnosti je v tem primeru nedvomno presežena z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru ne gre za strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki bi predstavljaje skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij niti ne gre za informacije, ki bi imele tržno vrednost, prav tako pa imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah ni razumno ukrepal, da bi jo ohranil kot poslovno skrivnost. Prosilec pravilno navaja, da reference, ki so potrjene s strani javnega subjekta (v tem primeru organa) predstavljajo javni podatek in ne gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Dejstvo je namreč, da so vse odločitve javnih naročnikov javno dostopne na portalu javnih naročil, prav tako pa so objavljene tudi pogodbe o izvedbi predmeta javnega naročila. Iz tega razloga je popolnoma neutemeljeno navajanje organa, da je izpolnjena 1. alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, saj referenca javnega naročnika, ki je javno preverljiva z objavo odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in objavo pogodbe o izvedbi javnega naročila ne more biti hkrati poslovna skrivnost, ki ni splošno znana ali ni lahko dosegljiva v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Podana pa tudi ni tržna vrednost poslovne skrivnosti, saj razkritje informacij ne more zmanjšati konkurenčne prednosti poslovnega subjekta niti ne more škoditi njegovim finančnim poslovnim interesom, saj gre za javne podatke, pri čemer je referenčno javno naročilo že zaključeno.

Ne glede na to, da je IP ugotovil, da glede obravnavanih dokumentov ni podana izjema poslovne skrivnosti je po uradni dolžnosti preveril, ali je morebiti podana katera od izjem, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da se v predlogama pojavljajo ime in priimke, telefon, e-mail kontaktne osebe investitorja, ime in priimek odgovornega vodja del, nečitljivi lastnoročni podpisi posameznikov ter ime in priimek javnega uslužbenca organa.

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1). V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). V zvezi z navedenim IP dodaja, da nečitljivi lastnoročni podpisi posameznikov ne ustrezajo definiciji osebnega podatka, saj na podlagi le-teh ni mogoče določiti posameznika.

IP je tako preveril, ali je za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V obravnavanem primeru IP ugotavlja, da je podana pravna podlaga za posredovanje imena in priimka kontaktne osebe investitorja (organa v sestavi ministrstva), njenega e-maila, saj je kot kontaktni naslov naveden uradni naslov investitorja (gp.drsi@gov.si) ter ime in priimek javnega uslužbenca. Pravno podlago za njihovo obdelavo namreč predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev, ter podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ni pa IP našel pravne podlage za obdelavo direktne telefonske številke kontaktne osebe investitorja ter imena in priimka odgovornega vodja del, zato je treba dostop v tem delu zavrniti.

Drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ po uradni dolžnosti IP ni ugotovil.

IP je na podlagi prosilčevih pritožbenih navedb, ki jim je sledil v celoti ter zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka