prosilec - Delovno in socialno sodišče

POVZETEK:

V obravnavan zadevi je prosilec zahteval informacije v zvezi z ravnanjem organa z elektronsko vloženimi vlogami. Organ je zahtevo prosilca zavrnil. Prosilec se je pritožil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da očitek prosilca ne predstavlja samostojnega dokumenta, temveč je usmerjen v pridobivanje odgovora na vprašanje oziroma pojasnila ali pa je usmerjen v analizo (štetje) vlog pri organu. Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP je ugotovil, da prosilec v okviru postopka po ZDIJZ ne more priti do podatkov, ki ne obstajajo, saj organ nima vzpostavljenega informacijskega sistema za elektronsko poslovanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-521/2025/7

Datum: 30. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 11.  2025, zoper odločbo Republike Slovenije, Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Resljeva cesta 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 367/2025, z dne 7. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 10. 11. 2025 zoper odločbo Republike Slovenije, Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Su 367/2025, z dne 7. 11. 2025, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 27. 10. 2025 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja – statistični podatki o elektronsko vloženih vlogah in ravnanju z njimi, s katero želi dostop do informacij v zvezi z ravnanjem organa z elektronsko vloženimi vlogami. Zaprosil je, da se mu v elektronski obliki posredujejo naslednje informacije, za obdobje od 1. januarja 2022 do dneva obdelave te zahteve:

1.     »Število prejetih vlog po elektronski pošti, podpisanih s kvalificiranim digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, Pošta®CA, Halcom ipd.), ki so bile poslane na uradne elektronske naslove sodišča.

2.     Število vlog, ki so bile zavrnjene, neobravnavane ali niso bile evidentirane, z razlogom, da niso bile vložene v fizični obliki (na papirju).

3.     Če sodišče teh podatkov ne vodi v samostojni evidenci, zahteva, da se izvede enostavna analiza obstoječih evidenc (npr. vpisnik PUND, uradni elektronski predali, registri prejete pošte, tajniški zapisniki), s katero se ugotovi vsaj približno število takih primerov.

4.     Podatek o tem, ali so bila zaradi navedenih vlog kdaj izdana interna navodila, obvestila ali sklepi o ravnanju s takimi vlogami (če so bila, zahtevam kopijo teh dokumentov).

5.     Podatek o tem, katere organizacijske enote ali funkcije (npr. tajništvo, vpisnik, sodnik posameznik, vodja oddelka) obravnavajo elektronsko vložene vloge in odločajo o njihovem sprejemu ali zavrnitvi.«

Če so bila izdana interna navodila, sklepi ali obvestila, prosi za njihovo anonimizirano kopijo, v kateri so lahko osebni podatki (npr. imena uradnih oseb) prekriti. Nadalje prosilec navaja, da tudi, če organ ne vodi teh podatkov v posebni evidenci, jih je dolžan pridobiti z enostavno obdelavo obstoječih evidenc, kar izhaja iz ustaljene sodne prakse. Prosilec je ob tem navedel, da gre za podatke, ki se nanašajo na dostop do sodnega varstva bolnih, invalidnih in socialno šibkih oseb, ter torej za vprašanje življenjskega pomena in javnega interesa.

(2) Organ je na zgoraj navedeno vlogo prosilcu odgovoril z dopisom, št. Su 365/2025 – 3 z dne 7. 11. 2025, v katerem je navedel, da mu je celotno informacijo, s katero razpolaga, podal dne 25. 2. 2025, zato mu dodatnih pojasnil ne more posredovati. Organ je navedel, da na delovnih sodiščih, ki podatke evidentirajo v sistemu PUND, elektronsko poslovanje (sprejem vlog, vloženih z digitalnim podpisom) zaenkrat ni omogočeno. Organ je na koncu še navedel, da na nadaljnje vloge v zvezi z vlaganjem vlog z digitalnim podpisom, prosilcu ne bo več odgovarjal.

(3) Organ je z odločbo, št. Su 367/2025, z dne 7. 11. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo prosilca z dne 27. 10. 2025 zavrnil. V slednji je organ navedel, da za vzpostavitev elektronskega poslovanja za vsa slovenska sodišča skrbi Služba za upravljanje projektov pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Elektronsko poslovanje v delovno pravnih in socialnih sporih, za katere se podatki evidentirajo v sistemih PUND, vključno s postopki za dodelitev brezplačne pravne pomoč, še ni omogočeno, tako da organ vlog, vloženih po elektronski pošti s kvalificiranimi potrdili, v sistemu ne more evidentirati. Glede na to organ tudi ne vodi evidence o takih vlogah. Ker takih vlog organ ne more sprejemati, tudi ne obstajajo interna navodila v zvezi s takimi vlogami in podatki o tem, kdo take vloge obravnava. Nadalje je organ navedel, da podatki, ki jih prosilec zahteva, ne obstajajo v materializirani obliki, niti do njih ni mogoče dostopati na enostaven način. Organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki in bi tako moral ustvariti novo zbirko, česar pa po določbah ZDIJZ ni dolžan storiti. V skladu z navedenim je organ zahtevo prosilca za dostop do zahtevanih podatkov v celoti zavrnil.

(4) Prosilec se je zoper izpodbijano odločbo in dopis, št. Su 365/2025 – 3 z dne 7. 11. 2025, pritožil. Navedel je, da niti dopis niti odločba ne vsebujeta dejanskih podatkov, ne sklicujeta se na konkretne evidence, in se izogibata vsebinski presoji. Prosilec navaja naslednje pritožbene razloge:

1.     »Kršitev 22. člena ZDIJZ – organ ni odgovoril vsebinsko«

Prosilec navaja, da je organ sicer poslal dopis, vendar ni posredoval zahtevanih informacij, ni navedel, katere evidence je preveril, ni izvedel enostavne obdelave podatkov.

2.     »Napačna uporaba pojma “informacija ne obstaja”«

Prosilec navaja, da PUND ni sistem za elektronsko poslovanje, temveč vpisniški modul, slednje je pravno nerelevantno, ker se zahteva nanaša na evidence o zavrnjenih vlogah, ne na tehnično zmožnost sistem. Meni, da sodišče samo priznava, da »večkrat prejema elektronske vloge«, zato mora voditi vsaj minimalno evidenco o njihovem prejemu in obravnavi.

3.     »Kršitev načela materialne resnice in dolžnosti sodelovanja«

Prosilec navaja, da organ pavšalno ponavlja star dopis in se izogiba preverjanju dejstev, čeprav bi lahko podatke enostavno pridobilo iz dnevnikov elektronske pošte, internih evidenc ali navodil za tajništvo.

4.     »Dokaz o obstoju informacij – izpis iz sistema PUND«

Prosilec navaja, da je po prejemu izpodbijane odločbe v okviru drugega postopka pri organu prejel dokument z naslovom “Su 366/25 – izpisi”, ki je vseboval vpisniške podatke iz sistema PUND. Meni, da se v sistemu PUND vodi evidenca o elektronsko vloženih vlogah, kar neposredno izpodbija navedbo organa, da takšne informacije “ne obstajajo” ter podredno izpodbija informacijo sodišča, da "evidentiranje elektronskih vlog v sistemu PUND ni mogoče", s tem pa po njegovem mnenju izpodbijana odločba temelji na neresničnih dejstvih. Navaja, da ker je organ v drugem postopku že posredoval delne izpise iz sistema PUND, iz katerih je razvidno, da se vpisujejo tudi elektronsko vložene vloge, označene kot elektronske v rubriki opomba (npr. »vir prejema: e-pošta«), meni, da sistem vsebuje vse potrebne podatke za pripravo celovite statistike o elektronskih vlogah. Če bi bil omogočen vpogled v vse zapise za obdobje 2023–2025, bi bilo mogoče jasno ugotoviti, kolikšen delež vlog je bil vložen elektronsko in kakšna je bila njihova nadaljnja obravnava.

5.     »Dokaz o obstoju ustnih ali pisnih navodil za nezakonito ravnanje«

Prosilec navaja, da iz usklajenega odgovora uslužbencev organa izhaja, da pri organu obstajajo navodila, ki določajo način ravnanja z elektronskimi vlogami.

6.     »Nezakonita napoved molka (“na tovrstne vloge ne bomo več odgovarjali”)«

Prosilec navaja, da organ ne more vnaprej odrekati obravnavanja prihodnjih zahtev, saj gre za poskus omejitve ustavne pravice iz 39. člena Ustave RS.

7.     »Utemeljen javni interes«

Prosilec navaja, da gre za vprašanje, ki presega njegov osebni interes, saj se nanaša na ravnanje sodišč do bolnih, invalidnih in socialno šibkih oseb, ki zaradi zdravstvenega ali socialnega stanja vlagajo elektronske vloge, enako obravnavo strank v sodnih postopkih in na transparentnost delovanja sodne uprave.

Prosilec IP predlaga, da ugotovi nezakonitost dopisa, št. Su 365/2025 – 3 z dne 7. 11. 2025, razveljavi izpodbijano odločbo in odredi organu, da mu v roku 15 dni posreduje zahtevane informacije.

(5) Organ je po elektronski pošti dne 12. 11. 2025 odstopil pritožbo prosilca s prilogami v reševanje IP.

(6) IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja s pozivom, št. 090-521/2025/5 z dne 27. 11. 2025, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZinfP, ob upoštevanju drugega odstavka 245. člena ZUP, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dodatne dokumentacije, vključno s spisom organa, št. Su 367/2025. Organ je IP odgovoril z dopisom, št. Su 367/2025-13 z dne 2. 12. 2025, v katerem je ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna. Nadalje je organ navedel, da je bila prosilcu v zadevi Su 55/2025 že podana informacija v zvezi z obravnavo digitalno vloženih vlog. Prosilec se je zoper informacijo pritožil. Pritožba je bila z odločbo IP, št. 090-75/2025/2 z dne 25. 3. 2025 zavrnjena. Organ je navedel, da podatke o prejetih tožbah (v delovnih in socialnih sporih) evidentira v sistemu PUND. V tem sistemu zaenkrat evidentiranje elektronskih vlog ni mogoče. IP je poslal naključna izpisa iz sistema PUND. Iz naključnih izpisov pravnomočno zaključenih postopkov, je navedel, da je razvidno, katere podatke lahko iz sistema organ pridobi na enostaven način. Navedel je, da v sistemu ne beleži, na kakšen način je vloga vložena (npr. po posti, neposredno pri sodišču, po elektronski poti). V primeru, da je vloga vložena po elektronski poti, se taka vloga obravnava kot nepopolna (s pozivom na dopolnitev) ali pa se takoj zavrže. Navedel je, da o obravnavi elektronsko vloženih vlog odloča izključno sodnik, ki mu je zadeva dodeljena, oziroma sodnik, ki zadeve obravnava v triaži. Do podatkov, ki jih zahteva prosilec, bi eventuelno lahko organ prišel zgolj s fizičnim vpogledom v vse zadeve, v katerih so bile vloge (tožbe, prošnje za BPP) na sodišče vložene v času od 1. 1. 2022 do 7. 11. 2025. V tem času je bilo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani (z oddelki v Brežicah, Kranju in Novem mestu) vloženih 3676 tožb v delovnih sporih, 4063 zadev v socialnih sporih, 68 zadev R (razno) in 1751 zadev brezplačne pravne pomoči. Sklepno organ navaja, da s podatki, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga in do njih ne more priti na enostaven način, organ pa ni dolžan ustvarjati nove zbirke, v kateri bi beležil število vlog, ki so na sodišče prišle v elektronski obliki.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) Prosilec v pritožbi IP predlaga, da ugotovi nezakonitost dopisa, št. Su 365/2025 – 3 z dne 7. 11. 2025, s tem, ko je organ navedel, da »sodišče na tovrstne vloge ne bo več odgovarjalo«. IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ, in če zahtevana informacija javnega značaja obstaja, IP dalje ugotavlja še obstoj morebitnih izjem od dostopa. IP prosilcu pojasnjuje, da je predmet presoje v tem postopku izpodbijana odločba, ne more pa biti predmet presoje po ZDIJZ pojasnilo organa prosilcu. IP niti ZDIJZ niti ZInfP ne dajeta pristojnosti, da bi odločal o vprašanju zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ki sodijo v njihovo izključno pristojnost. Slednje sodi v pristojnost drugih organov^[1] in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij javnega značaja in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(11) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(12) IP nadalje poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015. Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec zahteva v zahtevi z dne 27. 10. 2025, vezano na ravnanje organa z vlogami, vloženimi po elektronski pošti, podpisanim s kvalificiranim elektronskim podpisom.

(13) IP je nadalje ugotovil, da prosilec zahteva »število prejetih vlog po elektronski pošti«, »število vlog, ki so bile zavrnjene, neobravnavane ali niso bile evidentirane, z razlogom, da niso bile vložene v fizični obliki (na papirju)«, »podatek o tem, katere organizacijske enote ali funkcije….« in zahteva »enostavno analizo obstoječih evidenc«. Prav tako pa prosilec tudi v pritožbi vztraja pri »statističnem podatku o številu elektronskih vlog, prejetih in zavrnjenih od leta 2022 naprej« ter o » podatek, kdo pri sodišču odloča o elektronskih vlogah«. IP je ugotovil, da očitek prosilca v teh delih ne predstavlja samostojnega dokumenta, temveč je usmerjen v pridobivanje odgovora na vprašanje oziroma pojasnila ali pa je usmerjen v analizo (štetje) vlog pri organu. Organ je namreč v dopisu, št. Su 367/2025-13 z dne 2. 12. 2025 pojasnil, da bi do podatkov, ki jih zahteva prosilec, lahko prišel zgolj s fizičnim vpogledom v vse zadeve, v katerih so bile vloge.  Kot je že bilo pojasnjeno zgoraj, so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

(14) Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da za vzpostavitev elektronskega poslovanja za vsa slovenska sodišča skrbi Služba za upravljanje projektov pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Elektronsko poslovanje v delovno pravnih in socialnih sporih, za katere se podatki evidentirajo v sistemih PUND, vključno s postopki za dodelitev brezplačne pravne pomoč, še ni omogočeno, tako da organ vlog vloženih po elektronski pošti s kvalificiranimi potrdili v sistemu ne more evidentirati. IP je ugotovil, da je IP v smiselno enaki zadevi v zvezi z načinom poslovanja organa, že odločil z odločbo, št. 090-75/2025/2 z dne 25. 3. 2025, s katero je pritožbo prosilca zavrnil in ugotovil, da elektronsko poslovanje ni stvar organa, temveč je to projekt oziroma naloga Vrhovnega sodišča RS, ki za samo vzpostavitev potrebuje tudi izpolnjene tehnične pogoje, in da v sistemu PUND elektronsko poslovanje zaenkrat ni omogočeno. Slednje je organ potrdil tudi v dopisu, št. Su 367/2025-13 z dne 2. 12. 2025, ki je povzet zgoraj pod točko 6) te odločbe in ga IP v izogib ponavljanja na tej točki ne povzema, ključna ugotovitev pa je, da pri organu v sistemu PUND zaenkrat evidentiranje elektronskih vlog ni mogoče.

(15) IP ob reševanju te pritožbe ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč izkazal, da je prosilcu tekom celotnega postopka podajal pojasnila. Organ je namreč smiselno in celovito pojasnil, na kakšen način je prišel do ugotovitve, da z dokumenti ne razpolaga.

(16) Poleg tega pa v obravnavanem primeru IP ne more očitati organu, da ni želel prosilcu posredovati želenih informacij, saj, kot izhaja iz vpogleda v spis zadeve pri organu, je organ prosilcu pojasnil vse okoliščine glede vzpostavitve elektronskega poslovanja pri organu. Iz spisa organa izhaja, da je organ prosilcu že dne 23. 10. 2025, torej pred vložitvijo zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki je predmet tega postopka, podal pojasnilo na njegovo vprašanje glede evidentiranja elektronskih vlog. Prosilec je namreč zahteval pisno potrditev evidentiranja elektronskih vlog, podpisanih s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Organ je prosilcu pojasnil, da je informacijski sistem vzpostavljen samo za določena področja v sodstvu, za potrebe socialnih sporov tak sistem še ne obstaja. Organ je navedel, da elektronskih vlog ne more evidentirati v sistemu, ki ga nima, in da pri organu v sistemu PUND elektronsko poslovanje zaenkrat ni omogočeno.

(17) IP je ugotovil, da prosilec v okviru postopka po ZDIJZ ne more priti do podatkov, ki ne obstajajo, saj, kot že rečeno, organ nima vzpostavljenega informacijskega sistema za elektronsko poslovanje. Če se prosilec s podanim pojasnilom ne strinja, pa za postopek po ZDIJZ ne more biti relevantno, saj IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v vprašanje, zakaj pri organu ni oziroma bi moralo biti omogočeno elektronsko poslovanje. Glede na zgoraj navedeno IP tudi ne dvomi v pojasnilo organa, da slednji ne vodi evidence vloženih vlog po elektronski pošti s kvalificiranimi potrdili in o morebitnem obstoju internih navodil o ravnanju s takimi vlogami.

(18) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(19) V tem postopku posebni stroški niso nastali.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.             

Postopek vodila :

Saša Fidler Duronjič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Takšno stališče je zavzelo Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.