Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
| sl | Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - DARS d.d.

+ -
Datum: 24.02.2021
Številka: 090-12/2021
Kategorije: Okoljski podatki, Avtorsko delo, Poslovna skrivnost, Osebni podatek

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do dokumenta »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«, ker je trdil, da ne spada v njegovo delovno področje, ker ne gre za okoljski podatek in ker predstavlja avtorsko delo.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokument  predstavlja  informacijo  javnega značaja, ker spada v delovno področje organa, saj je nastal v zvezi z gradnjo dela odseka ceste, katerega investitor je organ na podlagi koncesijske pogodbe in ga je organ torej pridobil v okviru izvajanja javne službe kot koncesijske delavnosti. Dalje je IP v okviru presoje materialnega prva po uradni dolžnosti in navedb stranske udeleženke presojal, ali je zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost in ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za njen obstoj. Ob tem je IP zaključil, da predstavlja okoljski podatek in je zato absolutno javen. Upoštevajoč drugi stavek drugega odstavka 25. člena ZDIJZ pa tudi ni presojal ali gre za avtorsko delo ali ne, ker ta presoja v konkretnem primeru ni bistvena.  V dokumentu je IP odredil le prekritje osebnih podatkov pripravljavcev dokumenta , ker gre za varovane osebne podatke.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-12/2021/3

Datum: 24. 2. 2021

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 25. 12. 2020, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2020/AMI-67 z dne 18. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 25. 12. 2020 zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., št. 0.5.5./2020/AMI-67 z dne 18. 12. 2020 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati elektronsko obliko dokumenta »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«, skupaj s prilogam, v katerem je dolžan prekriti imena, priimke in podpise pripravljavcev dokumenta (na prvi in šesti strani dokumenta).

                       

  1. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanem dokumentu dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je 25. 11. 2020 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje dokumenta »Prognoza posedkov terena in podatki meritev Premogovnika Velenje na območju načrtovane trase 3. razvojne osi« (v nadaljevanju zahtevani dokument) v elektronski obliki.

 

Po tem, ko je …., priglasil stransko udeležbo v postopku in podal izjavo, je organ z odločbo, št. 0.5.5./2020/AMI-67 z dne 18. 12. 2020, prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navajal, da je zavezanec po 1. členu ZDIJZ, vendar zahtevani dokument ne izpolnjuje vseh treh pogojev za obstoj informacije javnega značaja po določbi 4. člena ZDIJZ, saj ne spada v delovno področje organa, čeprav organ z njim razpolaga. Navajal je, da je dolžan posredovati le informacije, ki se nanašajo na njegovo delovno področje, to so dejavnosti, ki so povezane z aktivnostmi na področju avtocest, prostorsko načrtovanje, umeščanje v prostor in pridobivanje zemljišč ter gradnja, upravljanje in vzdrževanje avtocest v RS v skladu z zakoni, drugimi predpisi in pogodbami, sklenjenimi na podlagi zakona ter stvarnopravna razmerja v zvezi z avtocestami. V njegovo delovno področje ne spadajo aktivnosti na področju rudarstva, kamor sodijo informacije iz zahtevanega dokumenta, ki se nanašajo na meritve terena znotraj pridobivalnega prostora …. Navajal je še, da je zahtevani dokument avtorsko varovan interni dokument …, iz katerega ne izhaja, da bi šlo za obremenitve okolja, torej ne sodi med okoljske podatke po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1). Ker ne gre za informacijo javnega značaja, prosilec tudi ni upravičen do delnega dostopa.

 

Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 25. 12. 2020. Navajal je, da je odločitev organa, da zahtevani dokument ne spada v njegovo delovno področje, napačna. To je utemeljeval z navedbami, da je že iz naslova dokumenta razvidno, da so bile meritve narejene za ugotavljanje nosilnosti tal za gradnjo 3. razvojne osi, tj. državne ceste/avtoceste (to izhaja iz priloženih odgovorov na poslanska vprašanja), kar je delovno področje organa (prostorsko načrtovanje, umeščanje v prostor ter gradnja avtocest v RS, na območju premogovnika Velenje/sklop D Gaberke, za katero je ministrstvo za okolje in prostor izdalo gradbeno dovoljenje, ki ga prilaga). Dodal je še, da se zahtevani dokument vsaj od septembra 2019 dalje nahaja pri izdelovalcu projektne dokumentacije za izvedbo (projektni konzorcij 3RO, ki ga vodi … naročnik pa je organ, ki razpolaga z vso projektno dokumentacijo: »Nova cestna povezava od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug - projektna rešitev na pododseku km 0,00 - km 2,00 (območje pokritega vkopa Velenje; Projektni konzorcij 3RO, september 2019). Po javno dostopnih podatkih na svetovnem spletu www.lineal.si/novica/zacetek gradnje-3-razvojne-osi-vse-blizje), je nosilec projektnega konzorcija …, investitor pa organ. Prosilec dalje nasprotuje navedbi organa, da informacije iz zahtevanega dokumenta sodijo samo na področje rudarstva, saj je organ rezultate zahtevanega dokumenta uporabil za projektne pogoje spremembe izvedbe 3. razvojne osi/državne ceste/(avtoceste) iz pokritega vkopa v viadukte, kar ima za posledico spremembo vplivov na okolje državne ceste. S tem se je spremenila že sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, (Ur. list RS, št. 72/2013 z dne 2. 9. 2013), na osnovi katere je Agencija RS za okolje izdala okoljevarstveno soglasje, ki ga prilaga. Na koncu je prosilec še navajal, da sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor podala odgovora (ki ju prilaga), da je bil zahtevani dokument, poleg dodatnih geoloških raziskav, podlaga za spremembo projektne rešitve na tem cestnem pododseku, s čimer je zahtevani dokument postal strokovna podlaga, (vse informacije, ki so potrebne za izdelavo projekta za gradnjo javne infrastrukture so informacije javnega značaja, še posebej, če gre za financiranje izključno z javnimi sredstvi), saj se na tej osnovi umešča in gradi javno financirana 3. razvojna os/državna cesta/avtocesta na območju … - sklop D Gaberke. Kar pomeni, da zahtevani dokument predstavlja strokovno podlago o nosilnosti tal za gradnjo 3. razvojne osi/državne ceste/avtoceste na območju sklop D Gaberke in je informacija javnega značaja.

 

Po vloženi pritožbi, je organ z njo seznanil stranskega udeleženca…., ki je z dopisom z dne 11. 1. 2021 podal izjasnitev glede pritožbenih navedb. Vztrajal je pri svojih navedbah iz vloge z dne 7. 12. 2020, s katero je priglasil udeležbo v postopku in nasprotoval pritožbi. Zahtevani dokument ne spada v delovno področje organa, saj so dejavnosti organa povezane z aktivnostmi z avtocestami in zato v njegovo delovno področje nikakor ne spadajo aktivnosti na področju rudarstva, kamor sodi zahtevani dokument, ki obsega meritve terena znotraj pridobivalnega prostora stranskega udeleženca in tako predstavlja zasebni interni dokument. Prognoza je rudarski dokument, s katerim se izračuna predvideno vplivno območje rudarjenja znotraj pridobivalnega prostora. Pojasnil je, da se prognoza izdela na osnovi rudarskih projektov, planov proizvodnje lignita in na podlagi izmere površja pridobivalnega prostora. Stranski udeleženec ima v okviru rudarskih merjen vzpostavljen geodetski monitornig sistem za spremljanje podzemnega pridobivanja premoga na površino, ki zajema meritve širšega območja njenega pridobivalnega prostora. Gre torej za rudarski dokument in s tem interni akt, ki je nastal v okviru njegovih dejavnosti in na neodplačni osnovi, kar pomeni, da niso bila porabljena javna sredstva.  Dalje se sklicuje na svoje navedbe v vlogi z dne 7. 12. 2020 in ponavlja, da dokument predstavlja poslovno skrivnost in da nikakor ne sodi med okoljske podatke. Nenazadnje pa predstavlja avtorsko varovano delo, skladno s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

 

Organ je z dopisom št. 0.5.5./2021-AMI-67-P z dne 15. 1. 2021, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, skupaj z dokumenti zadeve, odstopil v reševanje IP.

 

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da pritožnik izpodbija odločitev organa v celoti.

 

Predmet zahteve je »Prognoza posedkov terena in podatki meritev … na območju načrtovane trase 3. razvojne osi«.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da se zahtevani dokument nahaja v materializirani obliki in da organ z njim razpolaga, saj ga je IP tudi posredoval.  

 

Upoštevajoč razloge zaradi katerih je organ zavrnil prosilčevo zahtevo, pritožbene navedbe in navedbe stranskega udeleženca pa je sporno, ali zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja z vidika delovnega področja organa in če, ali je prosto dostopen in v kakšni obliki. Organ je namreč zahtevo zavrnil primarno iz razloga, da zahtevani dokument ne spada v delovno področje organa, poleg tega je navajal, da ne predstavlja okoljskega podatka in da gre za interni dokument stranskega udeleženca, ki je avtorskopravno varovan.

 

Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do pogojev za informacijo javnega značaja z vidika delovnega področja organa in predmeta zahteve, v nadaljevanju pa še do zatrjevanih izjem in trditve, da zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo.

 

  1. Delovno področje organa v smislu določb ZDIJZ

 

Pri razlagi določb ZDIJZ in s tem pri razlagi prvega odstavka 4. člena je treba upoštevati namen zakona. Ta je, kot izhaja iz prvega odstavka 2. člena, zagotoviti javnost in odprtost delovanja zavezancev po ZDIJZ ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ je med drugim v zagotavljanju nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu oziroma opravljajo javnopravne naloge, poleg tega pa je pravica do dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije). Temu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v  sodbi št. II U 43/2016-17. Upoštevati je treba tudi, da ZDIJZ pojem informacije javnega značaja definira zelo široko. V 4. členu namreč vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja. V skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, v praksi velja domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Zavezanec lahko to domnevo uspešno izpodbije, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave. Povedano drugače, informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Pojem delovno področje je v skladu z ZDIJZ potrebno tolmačiti široko in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Pojem delovnega področja organa po 4. členu ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma javna služba, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. O tem vprašanju se je večkrat tudi že izrekla sodna praksa[1], iz katere izhaja stališče, da gre za delovno področje v smislu ZDIJZ, kadar je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega javnopravnega režima izhajajo. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Izhajajoč iz navedenega je mogoče zaključiti, da določba prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, med informacije javnega značaja, ki sodijo v delovno področje organa, vključuje vse dokumente, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb, kot to velja tudi v konkretnem primeru. Povedano drugače, pri presoji, ali dokument izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, ni pomembno, kdo je dokument pripravil, temveč je ključno, da organ z njim razpolaga v okviru svojega dela oz. svojih pristojnosti.

 

Ob upoštevanju zgornjih izhodišč je, po presoji IP, ugotovitev organa, da zahtevani dokument ne spada v njegovo delovno področje v smislu določbe 4. člena ZDIJZ, napačna.

 

Skladno s 4. členom Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Slovenije[2] (v nadaljevanju ZDARS-1) organ opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije (svoje ustanoviteljice, 2. člen ZDARS-1, opomba IP) posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. Po 5. členu ZDARS-1 organ izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun v okviru koncesije gradenj. Te naloge organ opravlja v skladu z nacionalnim programom, ki ureja izgradnjo avtocest, in v katerem so posamezni avtocestni odseki določeni z začetno in končno točko, roki za njihovo predajo v promet ter s predvidenimi investicijskimi vrednostmi. To velja za tiste avtocestne odseke, za katere pridobi naročilo ali koncesijo, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo javno naročanje in javno‑zasebno partnerstvo (6. člen ZDARS-1). Koncesijsko razmerje med Republiko Slovenijo in DARS nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe za gradnjo posameznega avtocestnega odseka, v kateri se med drugim določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti v času trajanja gradnje avtocestnega odseka, zlasti vprašanja rokov in kvalitete gradnje, ki niso urejena z drugimi predpisi (8. člen ZDARS-1). Po 9. členu ZDARS-1 organ tudi upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo gradnje. Skladno z določbo prvega odstavka 9. a člena ZDARS-1 organ vsako leto pripravi načrt izvajanja koncesije za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest ter ga predloži v soglasje ministrstvu, pristojnemu za promet.

 

Temeljne aktivnosti oziroma obveznosti organa - gradnja, vzdrževanje in upravljanje avtocest, torej spadajo v področje izvajanja javne službe in izvajanja javnih pooblastil. Splošno znano dejstvo je, da je organ investitor gradnje tretje razvojne osi[3], ki pomeni prometno povezavo, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško). Del povezave sta tudi novi državni cesti od avtoceste A2 pri Novem mestu do priključka Maline ter od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug[4]. Zahtevani dokument je torej nastal v zvezi z gradnjo dela odseka ceste, katerega investitor je organ na podlagi koncesijske pogodbe in ga je organ torej pridobil v okviru izvajanja javne službe kot koncesijske delavnosti. Res je, da je zahtevan dokument sestavil stranski udeleženec, saj se nanaša na njegovo pridobivalno območje, in da obsega podatke iz področja rudarstva (meritve in monitoring terena in posledično napoved premikov terena zaradi odkopavanja premoga v prihodnosti), vendar je bil sestavljen na prošnjo organa in izključno ter v povezavi z nameni načrtovanja in gradnje prometne povezave na tem območju, ki jo na podlagi koncesijske pogodbe izvaja organ. Pravno podlago za načrtovano gradnjo tega dela (odseka) prometne povezave tretje razvojne osi sever predstavlja Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, (Ur. list RS, št. 72/2013 z dne 2. 9. 2013), na katero se sklicuje tudi prosilec. Izhajajoč iz vsega navedenega IP ugotavlja, da je zahtevani dokument  nastal v neposredni in tesni zvezi z izvajanjem javne službe organa in tako, skladno z zgoraj opisanimi kriteriji, sodi v delovno področje organa v smislu definicije informacije značaja.

 

  1. Presoja obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa

 

Ker zahtevani dokument torej predstavlja informacijo javnega značaja,  je IP v nadaljevanju, v okviru materialne presoje po uradni dolžnosti, presojal, ali je v zvezi z dostopom do njega podana katera od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

Z vpogledom v podatke spisa je IP ugotovil, da je stranski udeleženec v svoji izjavi z dne 7. 12. 2020, s katero je priglasil stransko udeležbo, kot razlog za zavrnitev dodatno (poleg razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja, ker dokument ne spada v delovno področje organa) navajal, da je dokument poslovna skrivnost, da ne predstavlja okoljskega podatka in da je avtorsko pravno varovan.

 

Dalje IP ugotavlja, da se organ do izjeme poslovne skrivnosti v izpodbijani odločbi ni opredelil, saj je kot razlog za zavrnitev dodatno navajal, da je dokument avtorsko varovan interni dokument stranskega udeleženca in da ne gre za okoljski podatek. Ker so torej predmet presoje pritožbenega postopka le razlogi izpodbijane odločbe, je IP v nadaljevanju izjemo poslovne skrivnosti presojal v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovil, da se stranski udeleženec na to izjemo ni več izrecno skliceval v svoji izjavi z dne 11.1. 2021, s katero se je opredelil do pritožbenih navedb (za razliko od ponavljana razlogov, da dokument ni okoljski podatek in da je avtorskopravno varovan), temveč le v okviru sklicevanja na svojo vlogo z dne 7. 12. 2020, v kateri je navajal, da so informacije po zahtevi prosilca njegova poslovna skrivnost in bi mu tako z razkritjem dokumenta lahko nastala nepopravljiva škoda.

 

Izjemo poslovne skrivnosti določa 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri zavezanec zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[5] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Ker je zahtevani dokument nastal pred tem datumom, saj je datiran z dnem 24. 1. 2019, se v zadevnem postopku za potrebe definicije poslovne skrivnosti po ZDIJZ uporabljajo določbe ZGD-1, ki so bile v veljavi v času nastanka zahtevanega dokumenta in ne le določbe ZPosS, ki je bil uveljavljen v času vodenja zadevnega postopka (enako sodba Upravnega sodišča III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020) .

 

Po takrat veljavnem prvem odstavku 39. člena ZGD-1 so se za poslovno skrivnost šteli podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij).

 

V zvezi s tem IP najprej ugotavlja, da zahtevani dokument ni označen z oznako poslovna skrivnosti, niti ni organ ali stranski udeleženec zatrjeval, še manj pa izkazal, da bi bil ta dokument kot poslovna skrivnost določen s posebnim sklepom družbe, kar je IP vodilo do ugotovitve, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti v zvezi z zahtevanim dokumentom ni izpolnjen.

 

Če podatki niso označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD/93, lahko uživajo tovrstno zaupnost le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD/93, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti.

 

Medtem, ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje družbe, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba[6]. Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 morata biti torej izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu »očitna« in da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«. Pri tem je, skladno s sodno prakso[7], škoda občutna, če je z razkritjem konkretnih zahtevanih podatkov/dokumentov konkurenčni položaj konkretnega podjetja močno prizadet. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj[8]. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.

 

Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje (npr. stranski udeleženec)[9], pri tem pa mora biti nastanek škode tudi konkretno izkazan[10]. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost. Za odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej odločilna vsebina podatka oziroma očitno občutne posledice njegovega razkritja.

 

Izhajajoč iz navedenega IP zaključuje, da stranski udeleženec s svojimi posplošenimi navedbami ni uspel izkazati, da imajo zahtevani podatki tržno vrednost, saj za svoje navedbe ni podal nobenih konkretnih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da bi njihovo razkritje škodovalo njegovim interesom ali interesom drugih oseb. Poleg tega IP iz podatkov spisa ugotavlja, da se je stranski udeleženec na izjemo poslovne skrivnosti skliceval samo v svoji izjavi z dne 7. 12.2020 in pri tem navajal, da bo z razkritjem dokumenta nastala občutna škoda, medtem, ko v pritožbenem postopku tega ni več ponovil, kljub temu, da se organ do te, sicer z njegove strani zatrjevane izjeme v vlogi za priglasitev stranske udeležbe, v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil. Iz navedenega IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevanim dokumentom ni izpolnjen tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevanim dokumentom oziroma zahtevanimi podatki ni podana izjema poslovne skrivnosti, saj niso kumulativno izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti, kot jih je določal prvi in drugi odstavek 39. člena ZGD-1.

 

To presojo je IP opravil tudi upoštevajoč določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki je uporabljal zakonsko dikcijo, da se da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Enako določbo vsebuje tudi tretji odstavek 2. člena ZPosS. Poslovna skrivnost tudi po ZDIJZ ni zavarovana absolutno (drugi in tretji odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

  1. Okoljski podatek

 

Izhajajoč iz tega in upoštevajoč razloge organa in navedbe stranskega udeleženca, je IP v nadaljevanju presojal, ali gre v zvezi z zahtevanim dokumentom za okoljski podatek, ki je absolutno javen na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre torej za izjemo od izjem, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, ki določa zakonske izjeme, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

 

Načelo javnosti okoljskih podatkov izhaja iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni (prvi odstavek 13. člena ZVO-1). Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom (drugi odstavek 13. člena ZVO-1). Dostop do okoljskih podatkov ZVO-1 ureja v določbah 110. člena, v katerih opredeljuje med drugim tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke (drugi odstavek 110. člena ZVO-1). V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 110. člena ZVO-1, določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov.

 

Glede na navedeno je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevani dokument predstavlja okoljski podatek po ZVO-1. Organ je v izpodbijani odločbi navajal, da iz tega dokumenta ne izhaja, da bi šlo za obremenitve okolja, zato ne sodi med okoljske podatke. Tudi stranska udeleženka je v svoji izjavi z dne 11. 1. 2021 pavšalno navajala, da zahtevani dokument nikakor ne sodi med okoljske podatke. Nasprotno je prosilec v pritožbi navajal, da je  organ rezultate zahtevanega dokumenta uporabil za projektne pogoje spremembe izvedbe 3. razvojne osi/državne ceste/(avtoceste) iz pokritega vkopa v viadukte (kar naj bi izhajalo iz priloženih odgovorov na poslanska vprašanja), in kar ima za posledico spremembo vplivov na okolje državne ceste. S tem se je spremenila že sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, (Ur. list RS, št. 72/2013 z dne 2. 9. 2013), na osnovi katere je Agencija RS za okolje izdala okoljevarstveno soglasje, ki ga prilaga. Sprememba vplivov na okolje zaradi spremembe iz pokritega vkopa v viadukte ni bila nikoli obravnavana v okoljevarstvenem soglasju iz leta 2015, okoljevarstveno soglasje pa kasneje ni bilo dopolnjeno s spremembo vplivov na okolje. Prosilec je še navajal, da sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in prostor podala odgovor (ki ju prilaga), da je bil zahtevani dokument, poleg dodatnih geoloških raziskav, podlaga za spremembo projektne rešitve na tem cestnem pododseku, s čimer je zahtevani dokument postal strokovna podlaga, saj se na tej osnovi umešča in gradi javno financirana 3. razvojna os/državna cesta/avtocesta na območju … - sklop D Gaberke.

 

IP je iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, sledil prosilcu in presodil, da zahtevani dokument predstavlja okoljski podatek.

 

ZVO-1 zelo široko opredeli, kaj je okoljski podatek. Določba 13. točke 3. člena kot okoljski podatek definira katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. V drugem odstavku 110. člena ZVO-1 primeroma našteva, kaj se zlasti šteje za okoljski podatek, in pri tem med drugim v 3. točki določa, da je okoljski podatek zlasti podatek o: naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter naravnih virih). Po 5. točki drugega odstavka 110. člena ZVO-1 pa se za okoljski podatek šteje tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami.

 

Aarhuška konvencija v 2. členu, v točki 3, okoljske informacije definira precej širše, kot le podatke o emisijah v okolje in odpadkih. Med drugim kot okoljske informacije določa tudi informacije »o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«.

 

Navedene določbe ZVO-1 sledijo določilom Aarhuške konvencije, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. V skladu z 2. členom konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

  1. a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov;
  2. b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju;
  3. c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b)«.

 

Izhajajoč iz navedenih definicij okoljskega podatka po ZVO-1 in Aarhuški konvenciji, IP najprej poudarja, da med okoljske podatke ni mogoče šteti zgolj tistih, ki pomenijo obremenitve okolja, kot to zmotno zaključi organ. Definicija okoljskega podatka je širša in se nanaša tudi na stanje okolja in njegovih delov, na podatke o naravnih dobrinah, o dejavnostih vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil.

 

Z vpogledom v zahtevani dokument in upoštevajoč navedbe organa in stranskega udeleženca, IP ugotavlja, da se zahtevani dokument nanaša na meritve terena znotraj pridobivalnega prostora stranskega udeleženca. Nastal je na prošnjo organa kot investitorja nove državne ceste od Velenja do Slovenj Gradca, ki predstavlja 2. odsek nove prometne povezave tretje razvojne osi, saj se predvidena nova trasa nahaja v bližini pridobivalnega prostora stranskega udeleženca.  Zahtevani dokument na podlagi meritev terena in rezultatov geodetskega monitoringa tega območja predstavlja napoved premikov terena zaradi odkopavanja premoga za potrebe izdelave projektne dokumentacije za območje predvidene nove trase državne ceste. Kot tak zahtevani dokument predstavlja podatke o stanju oziroma spremembah terena (premiki, posedki terena)  v povezavi s pridobivanjem mineralne surovine (premoga). Da so podatki o pridobivalnem prostoru za izkoriščanje mineralov, ki so naravna dobrina, okoljski podatki, se je izreklo že sodišče v sodbi III U 28/2020-33. Poleg tega pa je za presojo okoljske informacije v predmetni zadevi bistveno tudi to, da je bil zahtevani dokument pridobljen v zvezi s projektiranjem oziroma gradnjo (državne ceste), ki kot takšna (z njo pa tudi vsi dokumenti, ki so vezani na gradnjo) predstavlja poseg v okolje, poseg v okolje pa ob upoštevanju 2. točke 3. člena ZVO-1 predstavlja okoljski podatek. Da so bile na podlagi podatkov iz  zahtevanega dokumenta prilagojene tudi ustrezne projektne rešitve predmetnega odseka načrtovane trase 3. razvoje osi, nesporno izhaja tudi iz dopisa Ministrstva za infrastrukturo, št. 001-13/2018/267 z dne 27. 12. 2019, ki predstavlja odgovor na pisno poslansko vprašanje in na katerega se sklicuje in ga prilaga prosilec. Enako pa je mogoče zaključiti iz dopisa Ministrstva za infrastrukturo, št. 001-10/2020/15 z dne 9. 10. 2020, kjer je bilo pojasnjeno, da je elaborat poleg dodatnih geoloških raziskav podlaga za spremembo projektne rešitve na tem cestnem pododseku.

 

IP posebej izpostavlja, da je pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, tudi po stališču Sodišča Evropske unije[11], treba zavzeti široko razlago (broad wording of the provision) in da predstavljajo 'informacijo, ki je povezana z okoljem', tudi akti organov (soglasja in dovoljenja), kadar se odloča o določenem posegu v okolje. V konkretnem primeru sicer ne gre za akt organa, gre pa za dokument, ki ga je naročil organ v okviru izvrševanja svojih nalog, podeljenih s koncesijo za gradnjo predmetnega odseka ceste, torej glede načrtovanega posega v okolje, kar po mnenju IP predstavlja primerljiv dokument.

 

Upoštevaje zgornje ugotovitve IP meni, da zahtevani dokument vsebuje podatke, ki jih je treba opredeliti kot okoljske podatke. Predmetni dokument je namreč nastal v povezavi s postopkom izgradnje zadevnega odseka načrtovane trase 3. razvojen osi, ki predstavlja poseg v okolje, zato skladno z določbo 5. točke drugega odstavka 110. člena ZVO-1 in drugih zgoraj navedenih določb tega zakona predstavlja okoljski podatek. Kot tak pomeni po ZDIJZ absolutno javno dostopen podatek, glede katerega ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ je namreč z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje okoljskih podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno. Glede na navedeno IP ugotavlja, da glede zahtevani dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Ob tem IP pojasnjuje, da zahtevani dokument vsebuje 5 prilog, ki so njegov sestavni del in predstavljajo zbrane rezultate v tabelarični in grafični obliki in kot taki, iz zgoraj navedenih razlogov, predstavljajo okoljske podatke in s tem prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

č) Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da dokument na 1. in 6. strani vsebuje tudi ime, priimek ter podpis pripravljavcev zahtevanega dokumenta.

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

IP je ugotovil, da za osebne podatke zaposlenih v zasebnih družbah (razen za zakonite zastopnike teh družb) ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dopuščala njihovo razkritje, zaradi česar jih je treba, pred posredovanjem prosilcu, ustrezno anonimizirati. IP na tem mestu, na podlagi podatkov iz uradno dostopnih evidenc (Poslovni register Slovenije, ki ga vodi AJPES) ugotavlja, da izdelovalca zahtevanega dokumenta, v času njegovega nastanka nista hkrati tudi zakoniti zastopnik družbe, prav tako pa iz dokumenta ne izhaja nobena druga okoliščina, ki bi kazala na obstoj pravne podlage, ki bi dopuščala razkritje teh posameznikov. Posledično IP ni našel podlage, iz katere bi izhajalo, da je njun ime in priimek, pa tudi podpis, dopustno razkriti.

 

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa do zahtevanih dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

  1. Avtorskopravno varstvo

 

Organ in stranski udeleženec sta v postopku zatrjevala, da zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo.

 

V zvezi s tem IP poudarja, da sklicanje na avtorskopravno zaščito ne pomeni izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 25. člena ZDIJZ namreč velja, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Navedeno pomeni, da sklicevanje na avtorsko delo lahko pomeni le omejitev v zvezi s samim načinom seznanitve, torej le vpogled, ne pa tudi ostali načini, ki jih sicer predvideva prvi odstavek 25. člena ZDIJZ  (prepis, fotokopija, elektronski zapis).

 

Vendar pa v primeru, kadar je zahtevani dokument okoljski podatek (tako kot v predmetni zadevi), omejitev na vpogled kot način seznanitve, ne velja. Drugi stavek drugega odstavka 25. člena ZDIJZ namreč določa, da kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej okoljske podatke, opomba IP), organ ne glede na prejšnji stavek (torej na omejitev na vpogled, opomba IP) , omogoči dostop v skladu s prejšnjim stavkom, torej tudi v obliki prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa.

 

Ker je IP torej v obravnavani zadevi presodil, da zahtevani dokument predstavlja okoljski podatek, se do navedb, ali gre za avtorskopravno varovan dokument, ni posebej opredeljeval, ker ZDIJZ tudi v tem primeru omogoča, da se prosilec z njim seznami v katerikoli od zakonsko predvidenih oblik.

 

Ker je prosilec v zahtevi navajal, da želi dokument prejeti v elektronski obliki, je IP, upoštevajoč zgoraj pojasnjene razloge in ugotovitev, da zahtevani dokument predstavlja okoljski podatek, organu naložil, naj mu ga posreduje v tej obliki, saj ima v postopkih dostopa do informacij javnega značaja prosilec pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), organ pa je takšno zahtevo dolžan upoštevati.

 

  1. Sklepno

 

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, če ugotovi, da je bil v postopku na prvi stopnji napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, odpravi odločbo prve stopnje in sam reši zadevo. Zato je v konkretnem primeru IP delno odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanih dokumentih prekriti) je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[12] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

[1] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, sodba Upravnega sodišča , IU 2263/2017-29 z dne 20. 11. 2019.

[2] Uradni list RS, št. 97/10 in 40/12 – ZUJF.

[3] www.dars.si/Content/doc/investicije-in-obnove/tretja-razvojna-os/3RO_S_J-web.pdf

[4] www.dars.si/Infrastrukturni_projekti/Tretja_razvojna_os

[5] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[6] Komentar k prvem odstavku 39. člena ZGD-1, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), avtorji komentarja Marijan Kocbek ... et al., GV založba, 2006, Ljubljana.

[7] I U 1203/2016-27 z dne 19. 12. 2018.

[8] Id.

[9] Tako upravno sodna praksa, npr. sodbe Upravnega sodišča, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[10] Npr. sodbe IU 1132/2015-26 z dne 27.1.2016 in U 1976/2008-26 z dne 11.2.2010.

[11] Glej sodbo Sodišča Evropske unije, ECJ, C-321/96 z dne 17. 6. 1998; sodišče je odločalo o dostopu do soglasij in dovoljenj glede gradnje zahodne obvoznice in sprejelo stališče, da tudi akti organov predstavljajo informacije, ki so povezane z okoljem, ter da je treba besedilo Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki je v pravni red RS prenesena z drugim odstavkom 1. člena ZDIJZ, tolmačiti široko, saj je Evropska unija z besedilom navedene Direktive želela zajeti vse informacije in aktivnosti, ki se nanašajo na ravnanja države vezana na okolje, torej tudi akte, kot so soglasja in dovoljenja. Glej tudi: Court of Justice of the European Union, Public Access to environmental information, dostopen na: curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2018-05/fiche_thematique_-_environnement_-_en.pdf

[12] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.