prosilec - DARS d.d.

Številka: 090-98/2026/4

Datum: 14. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 3. 2026, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2026-mkk-6 z dne 24. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 9. 3. 2026 se delno ugodi in se odločba Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., št. 0.5.5./2026-mkk-6 z dne 24. 2. 2026, v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati še naslednje podatke:

·         v Pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti sklenjeno z Elektro Gorenjska: podpis člana uprave, predsednika uprave organa in notarja na 3., 4. in 5. strani;

·         v Pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti sklenjeno z Občino Jesenice: podpis člana uprave, predsednika uprave organa in župana na 3. strani.«

2. V preostalem delu se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 30. 1. 2026 na organ naslovil zahtevo v kateri je v elektronski obliki zahteval posredovanje dokumentov, s katerimi razpolaga organ v zvezi z nepremičninami št. 1535/3 in št. 2052/27, obe k.o. 2176 Blejska Dobrava, ki so v lasti Republike Slovenije in so dane v upravljanje organu. V zvezi s predmetnimi nepremičninami je v elektronski obliki zahteval:

1.         vse pogodbe, sklepe, soglasja ali druge pravne akte, na podlagi katerih so bile navedene parcele dane v

uporabo tretjim osebam,

2.         dokumente, iz katerih izhaja postopek oddaje oziroma dovoljevanja uporabe navedenih parcel,

3.         dokumente, ki se nanašajo na nadzor nad uporabo navedenih parcel (zapisniki, poročila, dopisi) in

4.         dokumente, iz katerih izhaja pravna podlaga za uporabo navedenih parcel brez sklenjene pogodbe, če

pogodba ne obstaja.

(2) Organ je zahtevi prosilca delno ugodil z odločbo št. 0.5.5./2026-mkk-6 z dne 24. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Organ je zahtevo prosilca obravnaval po točkah a), b), c) in d). V obrazložitvi je pojasnil, da je zahtevi prosilca delno ugodil v delu, ki se nanaša na dokumente zahtevane v točki a), b) in d) na način, da je prosilcu posredoval  dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, torej je organ odločil o delnem dostopu do dokumentov, ki jih je prepoznal kot predmet zahteve. Glede dokumentacije navedene v točki c), ki predstavlja 3. točko zahteve (dokumenti, ki se nanašajo na nadzor nad uporabo navedenih parcel: zapisniki, poročila, dopisi), pa je zahtevo zavrnil z razlogom, ker je ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti in posledično ni izpolnjen pogoj materializirane oblike iz 4. člena ZDIJZ.

(3) Organ je zoper izpodbijano odločbo prejel pritožbo z dne 9. 3. 2026, v kateri je prosilec navedel, da je ugotovitev organa, da dokumenti o nadzoru nad uporabo nepremičnin, ne obstajajo, preuranjena in ne temelji na celovitem preverjanju vseh evidenc, s katerimi organ razpolaga. Iz dokumentacije, ki jo je organ sam posredoval v okviru druge odločbe (št. 055-2026-mkk-8), izhaja, da ima organ z izvajalcem storitev odstranjevanja ovir z avtocest sklenjeno pogodbo o sodelovanju, ki določa operativni nadzor nad izvajanjem storitev ter vodenje operativnih evidenc intervencij. Iz teh dokumentov izhaja, da: se intervencije odstranjevanja vozil izvajajo na poziv upravljavca avtocest, izvajalci storitev lahko posredujejo le na podlagi poziva dežurne službe pristojne avtocestne baze, da se vsi klici med upravljavcem in izvajalcem beležijo v elektronski dežurni knjigi avtocestne baze in da upravljavec izvaja operativni nadzor nad izvajanjem pogodbenih storitev. Takšne evidence lahko vsebujejo tudi podatke o lokacijah, kamor so vozila odpeljana po odstranitvi z avtocest in hitrih cest in bi lahko izkazovale uporabo konkretnih zemljišč, na katera se nanaša zahteva. Ker se njegova zahteva nanaša na uporabo konkretnih parcel in nadzor nad njihovo uporabo, bi lahko takšne operativne evidence predstavljale dokumente, ki sodijo v okvir zahteve. Organ v izpodbijani odločbi ni izkazal, da bi preveril tudi obstoj takšnih evidenc, oziroma drugih operativnih dokumentov, ki bi lahko vsebovali podatke o uporabi zemljišč, zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. V nadaljevanju prosilec navaja, da ni zahteval zgolj služnostnih pogodb, temveč vse dokumente, ki se nanašajo na uporabo parcel in nadzor nad njihovo uporabo. Organ je zahtevo razlagal preozko in jo omejil zgolj na stvarnopravne akte (služnostne pogodbe), pri tem pa ni preveril obstoja morebitnih drugih dokumentov. Takšna razlaga zahteve je po prepričanju prosilca v nasprotju z načelom proste dostopnosti informacij javnega značaja. Prosilec opozarja, da organ ni preveril vseh dokumentov oziroma evidenc, ki bi vsebovale zahtevane podatke. Glede dela, v katerem je organ zahtevi ugodil, pa navaja, da so v posredovani dokumentaciji prekriti tudi nekateri podatki o osebah, ki sodelujejo pri izvajanju pogodbenih obveznosti oziroma pri nadzoru nad izvajanjem pogodbe in takšno prekritje ni utemeljeno. Po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ se namreč dostop do osebnih podatkov dovoli, kadar gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Predlaga, da IP pritožbi ugodi, organu naloži, da ponovno preveri obstoj vseh dokumentov oziroma evidenc ter prosilcu omogoči dostop do vseh zahtevanih dokumentov.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, z dopisom z dne 16. 3. 2026, odstopil v reševanje IP.  

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je organ ustanovljen z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10 – s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDARS-1), ki v 2. členu določa, da ima status gospodarske družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in da je njegov edini ustanovitelj Republika Slovenija.

(7) V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v konkretni zadevi je, ali  organ razpolaga še z drugimi zahtevanimi dokumenti, poleg tistih, ki jih je prosilcu že posredoval. Sporno je tudi, ali je organ glede že posredovanih dokumentov ustrezno ugotovil, da so prekrita imena, priimki in podpisi določenih oseb varovani osebni podatki, oz. ali je podana podlaga za njihovo razkritje.

(8) Ker je v obravnavanem primeru sporno, ali organ razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na 3. točko zahteve, to so dokumenti, ki se nanašajo na nadzor nad uporabo navedenih nepremičnin (zapisniki, poročila, dopisi) glede katerih je organ zahtevo zavrnil, se IP najprej opredeljuje do tega vprašanja.

Glede informacije javnega značaja

(9) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca.

(11) IP je za namen reševanja tega pritožbenega postopka organ, s pozivom št. 090-98/2026/2 z dne 18. 3. 2026, pozval na predložitev dokumentov, ki so bili predmet 3. točke zahteve prosilca, in sicer za dokumente, ki se nanašajo na nadzor nad uporabo parcel (zapisniki, poročila, dopisi) št. 1535/3 in 2052/27, obe k.o. 2176 Blejska Dobrava. Če z dokumenti ne razpolaga, ga je IP pozval, naj pojasni razloge za takšno stanje in predloži dokazila. Organ je odgovoril z dopisom z dne 30. 3. 2026, v katerem je pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec si napačno razlaga pogodbene zaveze med organom in izvajalcem storitev odstranjevanja ovir z avtocest. Lokacije, kamor se vozilo odpelje, niso bile opredeljene ali zahtevane z razpisno dokumentacijo ali pogodbo in je to v pristojnosti izvajalca storitve odstranjevanja ovir z avtocest. Organ teh lokacij skladiščenja ne preverja in zato tudi ne obstajajo zapisi, vezani na te nepremičnine. Navedeno je organ preveril pri odgovornih osebah področja vzdrževanja, ki je zadolženo za nadzor nad pogodbami za odstranjevanje ovir z AC in HC v upravljanju organa. Obstoj zapisov, vezanih na omenjeni nepremičnini, je organ preveril tudi v Službi za nepremičnine. Pojasnil je, da se nepremičnine vodijo v aplikaciji DARSEN, v kateri je organ iskal podatke, ki se nanašajo na omenjeni nepremičnini in prosilcu posredoval dokumentacijo, s katero razpolaga (dve služnostni pogodbi). Organ je še dodatno pojasnil, da z drugimi zapisi, povezanimi s predmetnimi nepremičninami, ne razpolaga in s tem v zvezi priložil zaslonske slike iskanja za posamezni parcelni številki.

(12) IP ugotavlja, da je organ ustrezno ugotovil dejansko stanje, saj je opravil ustrezne poizvedbe in v celoti obrazloženo pojasnil, zakaj z drugimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP po pregledu pojasnil in dokazil organa ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Navedena ugotovitev pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP tako ugotavlja, da je pritožba prosilca glede na navedeno v tem delu neutemeljena.

(13) IP še dodatno pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP poudarja, da ima prosilec po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. Organ pa je prepričljivo pojasnil in izkazal, da z drugimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Glede delnega dostopa

(14) V nadaljevanju pritožbenega postopka je IP presojal, ali je organ ustrezno izvedel delni dostop, oziroma ali je pravilno prekril le tiste dele dokumentov, ki jih je mogoče opredeliti kot varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje.

(15) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

(16) S 25. 5. 2018 se je pričela uporabljati Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kot tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZVOP-2).

(17) Po določilu člena 4, pododstavka (1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

(18) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa), kot je organ storil v obravnavanem primeru.

(19) Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu posredoval dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, in sicer:

1. Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti sklenjeno z Elektro Gorenjska[1], s prikritimi podatki: na vseh straneh parafa levo spodaj ter na 1. strani »po pooblastilu«; na 3. strani podpise in parafe; na 4. strani levo spodaj podpis; na 5. strani pripravil, direktor področja, podpise in prejemnike.

2. Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti sklenjeno z Občino Jesenice[2], s prikritimi parafami in podpisi na 3. strani.

(20) IP glede na pritožbene navedbe ugotavlja, da se pritožnik ne strinja z delnim dostopom v delu, ki se nanaša na prekritje osebnih podatkov v Pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti, sklenjeni z Elektro Gorenjska, in sicer s prekritjem imen, priimkov in podpisom osebe, ki je dokument pripravila in direktorjem področja na 5. strani. Po mnenju pritožnika naj bi šlo za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in je organ te podatke neutemeljeno prekril. IP se je v nadaljevanju opredelil do vsakega osebnega podatka, ki ga je organ glede na obrazložitev v izpodbijani odločbi prekril, saj je dolžan po uradni dolžnosti paziti tudi na pravilno uporabo materialnega prava, in torej v tem obsegu tudi na varovane osebne podatke.

(21) IP je na podlagi vpogleda v presojane dokumente ugotovil, da je del Pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, sklenjene z Elektro Gorenjska, tudi potrdilo o overitvi podpisa št. OV: 628/2019 ter Soglasje in dovoljenje organa z dne 21. 3. 2019. IP ugotavlja, da:

-  glede parafe na vsaki strani pogodbe ni mogoče nedvoumno ugotoviti, na koga se nanaša, zato IP ugotavlja,  da pravna podlaga za razkritje ne obstaja in je organ ta podatek utemeljeno prekril.

- glede imena, priimka in podpisa izvršnega direktorja OE organa (»po pooblastilu«) na 1. in 3. strani, IP ugotavlja, da gre za posameznike, ki niso javni uslužbenci, oziroma javni funkcionarji, niti zakoniti zastopniki podjetja, zaradi česar so njihovi osebni podatki varovani in posledično ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje in je organ te podatke utemeljeno prekril.

- imena, priimki in podpisi zastopnikov gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen, niso varovani osebni podatki. Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v javni register v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan. IP je na podlagi vpogleda v Poslovni register, ki ga vodi AJPES, ugotovil, da so podatki o imenu in priimku člana uprave in predsednika uprave organa javni, zato je treba zaključiti, da so javni tudi podpisi člana uprave in predsednika uprave organa na 3. strani pogodbe in niso varovani osebni podatki ter je organ podpise neutemeljeno prekril.

- glede podpisa notarja na 4. strani IP ugotavlja, da ima notar javna pooblastila in opravlja javno službo skladno z Zakonom o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZN). Po oceni IP so prosto dostopni tudi podatki o imenih, priimkih in podpisih notarjev, ki s svojim imenom in podpisom jamčijo za pravilnost podatkov. V Republiki Sloveniji že Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 37. člena določa, da je notariat javna služba, ki jo ureja zakon. Notarji kot osebe javnega zaupanja med drugim sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice, … (prvi odstavek 2. člena ZN). Imenik z imeni in priimki notarjev je prosto dostopen na spletnih straneh Notarske zbornice Slovenije[3]. IP ugotavlja, da poleg imena in priimka tudi osebni podpis notarja ni varovan podatek in ga je organ neutemeljeno prekril.

- glede podatkov o imenu, priimku in podpisu osebe, ki je dokument pripravila, direktorja področja in prejemnikov[4] na 5. strani, IP ugotavlja, da gre za zaposlene osebe pri gospodarski družbi, ki niso ustanovitelji, družbeniki, člani organov gospodarskih družb in osebe, pooblaščene za zastopanje. IP pojasnjuje, da tretji odstavek 2. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/25; v nadaljevanju ZJU-1) določa, da javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Zaposlene osebe pri organu torej ne opravljajo javne funkcije in niso javni uslužbenci, zato ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje in je organ ta podatek utemeljeno prekril.

(22) IP je vpogledal še v Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti, sklenjeno z Občino Jesenice, in ugotavlja, da:

- glede parafe na vsaki strani pogodbe ni mogoče nedvoumno ugotoviti, na koga se nanaša, zato IP ugotavlja, da pravna podlaga za razkritje ne obstaja in je organ ta podatek utemeljeno prekril.

- imena, priimki in podpisi zastopnikov gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen, niso varovani osebni podatki. IP je ugotovil, da so podatki o imenu in priimku člana uprave in predsednika uprave organa javni, zato je potrebno zaključiti, da so javni tudi podpisi člana uprave in predsednika uprave organa na 3. strani pogodbe in je organ podpise neutemeljeno prekril, kot je pojasnjeno že zgoraj.

- glede podpisa župana na 3. strani IP ugotavlja, da ga je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v primeru župana za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, in poleg imena in priimka tudi podpis župana ni varovan podatek in ga je organ neutemeljeno prekril.

(23) Glede na vse navedeno IP zaključuje, da podpisi članov uprave, predsednika uprave organa, notarja in župana niso varovani osebni podatki in jih je organ neutemeljeno prekril, zato je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede drugih osebnih podatkov pa IP ugotavlja, da ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje in jih ni dopustno razkriti.

(24) Drugih izjem od dostopa po ZDIJZ IP ne ugotavlja, niti jih ne navaja organ.

Sklepno

(25) IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena,  vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja prosilec. Organ je na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti dostop, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot  to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(26) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(27) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)                                                 

raziskovalka IP                                                                         

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica IP

[1] Št. 838/2019, sklenjena dne 13. 6. 2019.

[2] Št. 854/2015, sklenjena dne 5. 10. 2015.

[3] https://www.notar-z.si/poisci-notarja

[4] IP ugotavlja, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da se podatek prikrije, vendar je iz  prosilcu posredovanega dokumenta razvidno, da organ tega podatka ni prekril.