prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo glede izvajanja pogodbe med naročnikom in izvajalci. Organ je odločil, da se prosilcu določeni dokumenti posredujejo, zoper odločbo pa je pritožbo vložil stranski udeleženec. IP je ugotovil, da se le en dokument od obravnavanih neposredno nanaša na stranskega udeleženca, v zvezi s tem dokumentom pa je ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo, saj se vsebina nanaša na porabo javnih sredstev, kar je pravilno ugotovil že organ prve stopnje, zato je IP pritožbo stranskega udeleženca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-459/2025/2

Datum: 23. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju stranski udeleženec) z dne 19. 9. 2025, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2025-mkk-24 z dne 4. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 19. 9. 2025 zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d., št. 0.5.5./2025-mkk-24 z dne 4. 9. 2025 se zavrne.

2.  Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Organ je 1. 4. 2025 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja prosilke …. Zahteva se je nanašala na izvajanje Pogodbe št. 1003/2021 z dne 21. 7. 2021 za izgradnjo hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec na 3. razvojni osi, ki jo ima naročnik sklenjeno s konzorcijem ... Zahteva posredovanje, v elektronski obliki, vse dokumentacije, ki je nastala in obstaja v zvezi z izvajanjem zadevne pogodbe, zlasti pa se nanaša na vprašanje valorizacije pogodbene cene ter rešitve drugih vprašanj, vezanih na zahtevke izvajalca po dodatnih plačilih na projektu, kot npr., a ne izključno:

- zapisniki sestankov,

- dopisna komunikacija med izvajalcem in naročnikom,

- e-poštna korespondenca,

- poročila in dopisi nadzornega organa,

- dokumenti o spremembah in aneksih,

- poročila o reševanju sporov in neskladij,

- druga relevantna dokumentacija.

(2) Organ je v postopek pozval stranske udeležence, ki so vsi priglasili udeležbo. Dne 12. 6. 2025 je organ izdal odločbo št. 0.5.5./2025-mkk-14, s katero je zahtevi prosilke v določenem delu delno ugodil, na način, da se prekrije varovane osebne podatke, v določenem delu v celoti ugodil in v delu v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da so stranski udeleženci v postopku zatrjevali poslovno skrivnost, organ pa je ugotovil, da se dokumenti v delu nedvomno nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev, deloma gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, deloma pa za varovane osebne podatke. Zoper odločbo je pritožbo vloži stranski udeleženec ... (v nadaljevanju stranski udeleženec), in sicer zoper točke 1.a, 1.b, 2. in 3. izreka izpodbijane odločbe. IP je z odločbo št. 090-310/2025 z dne 1. 8. 2025 odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, saj je bil izrek odločbe v nasprotju z obrazložitvijo in odločbe ni bilo mogoče preizkusiti.

(3) Organ je dne 4. 9. 2025 izdal odločbo št. 0.5.5./2025-mkk-24 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v točki 1.a zahtevi delno ugodil in odločil, da se prosilki posreduje 13 dokumentov na način, da se predhodno prekrijejo varovani osebni podatki. V točki 1.b je odločil, da se prosilki posreduje 11 dokumentov (oz. posamezne strani teh dokumentov). V obrazložitvi je navedel, da so stransko udeležbo priglasile družba ... Stranski udeleženci so v postopku zatrjevali poslovno skrivnost, organ pa je ugotovil, da določeni dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z določbami ZPosS, saj vsebujejo nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, prav tako imajo tržno vrednost. Organ je ugotovil tudi, da je v dokumentih večje število podatkov, ki predstavljajo osebne podatke. Organ je posledično odločil, da se prosilki posredujejo določeni dokumenti (oz. njihove strani) brez osebnih podatkov in brez informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost, določeni dokumenti oz. strani pa v celoti. Organ ni v celoti sledil stranskim udeležencem glede zatrjevane poslovne skrivnosti, saj je ugotovil, da glede na vsebino dokumentov ni sporno, da se ti nanašajo na porabo javnih sredstev in jih je organ dolžan razkriti na podlagi zakona.

(4) Zoper izpodbijano odločbo je pritožbo vložil le stranski udeleženec ... Meni, da se organ do dokumentov ni opredelil in njihovega razkritja ni dejansko presojal ter da je izrek odločbe sam s sabo v nasprotju, nerazumljiv in neizvršljiv. Iz odločbe ni mogoče razbrati, na katere dokumente se odločba nanaša, saj organ ni navedel celotnega naslova dokumenta, prejemnika dokumenta, opravilne številke dokumenta, vrste dokumenta, povzetka vsebine dokumenta, niti katere podatke dokument vsebuje in zakaj so to podatki, ki jih zahteva prosilka. Organ je tudi pavšalno zaključil, da gre za informacije glede porabe javnih sredstev, te odločitve pa ni mogoče preizkusiti. Iz odločbe tudi ni razvidno, kateri dokumenti vsebujejo poslovno skrivnost in kateri deli dokumentov predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Stranski udeleženec predlaga, da se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

(5) Organ je pritožbo stranskega udeleženca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 30. 9. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem se ta izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je bila pritožba vložena zoper 1.a, 1.b, 2. in 3. točko izreka odločbe.

(7) IP je v okviru pritožbenega postopka prejel celotno dokumentacijo organa, ki je predmet izpodbijane odločbe in ob pregledu te dokumentacije ugotovil, da je organ odločil o dostopu do 24 dokumentov, pri čemer so ti označeni z navedbo pošiljatelja in datumom samega dokumenta. IP je pregledal posredovane dokumente in ugotovil, da je mogoče za vsak posredovan dokument ugotoviti, katera točka izreka izpodbijane odločbe se nanaša na kateri dokument. Dokumenti imajo različne datume, kot tudi pošiljatelje, hkrati pa vsi sovpadajo z izrekom odločbe, zaradi česar IP ocenjuje, da je izrek določen in se nanaša na določljive dokumente, ne glede na to, da organ ni navedel celotnega naslova dokumenta, prejemnika, opravilne številke, vrste dokumenta ali povzetka vsebine dokumenta. IP dalje ugotavlja, da je organ v točki 1.b navedel, katere strani posameznega dokumenta so v celoti dostopne, v tč. 1.a pa katere strani dopisa so dostopne le delno in katere osebne podatke je na posamezni strani treba prekriti.

(8) Ob pregledu dokumentacije je IP v nadaljevanju ugotovil, da od 24 dokumentov, o katerih je organ odločil, gre pri 23 dokumentih za korespondenco med organom in drugimi gospodarskimi družbami, posledično ne gre za dokumente, katerih pošiljatelj ali naslovnik bi bil stranski udeleženec. Le pri enem dokumentu (tj. dopisu z dne 11. 1. 2024) je IP ugotovil, da gre za dopis, ki ga je organ naslovil na stranskega udeleženca. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je stranski udeleženec izpodbijal odločbo tudi v delu, v katerem se slednja ne nanaša na dokumente, glede katerih bi imel pravni interes za vložitev pritožbe, saj ne gre za dokumente, kjer bi bil pošiljatelj ali prejemnik, prav tako iz vsebine dokumentov ne izhaja, da se ta nanaša neposredno nanj. Stranski udeleženec posledično nima pravnega interesa, da bi odločbo izpodbijal glede dokumentov, ki niso povezani z njim, saj v zvezi s temi dokumenti ne varuje svojega pravnega položaja, pravic ali koristi, saj dokumenti ne predstavljajo njegove poslovne skrivnosti ali drugih podatkov, glede katerih bi imel neposredno pravno korist, da jih varuje pred posredovanjem javnosti. Glede na to, da preostali stranski udeleženci (na katere se navedeni dopisi nanašajo) in prosilka, pritožbe zoper izpodbijano odločbo niso vložili, je IP štel, da razkritju na način, kot je določen v izpodbijani odločbi, ne nasprotujejo. Ker preostali stranski udeleženci in prosilka, dostopu do 23 dokumentov niso nasprotovali, stranski udeleženec, ki je vložil pritožbo, pa nima pravovarstvenega interesa za izpodbijanje odločbe v delu, ki se ne nanaša nanj, je IP ugotovil, da je odločba v pretežnem delu (razen dokumenta poslanega stranskemu udeležencu z dne 11. 1. 2024) postala dokončna, kot takšna pa tudi ni predmet tega pritožbenega postopka, saj nobena od strank, ki bi imela pravni interes ta del odločbe izpodbijati, pritožbe ni vložila. IP je ob tem upošteval, da je šlo za konzorcij partnerjev, vendar je ob pregledu vsebine dokumentov prav tako ugotovil, da se ti neposredno ne nanašajo na stranskega udeleženca.

(9) IP je v nadaljevanju presojal izključno dostop do dopisa, ki ga je organ naslovil na stranskega udeleženca, in sicer dopis št. 8.3.0./2024-3ROS-US-12 z dne 11. 1. 2024.

(10) IP ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da gre za prosto dostopen dokument, v katerem je treba prekriti le varovane osebne podatke. Dokument je namreč pripravil organ sam, dokument ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost stranskega udeleženca, saj ne vsebuje podatkov, ki bi izpolnjevali kriterije iz ZPosS. Ta v 2. členu določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

-  je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

-  imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

(11) Ob pregledu dokumenta IP ugotavlja, da ta ne vsebuje informacij, ki bi predstavljale nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije stranskega udeleženca, prav tako ne vsebuje informacij, ki bi imele tržno vrednost ali bi predstavljale skrivnost stranskega udeleženca, ki ni znana ali dosegljiva tretjim. Glede na navedeno ne gre za dokument, glede katerega bi bila podana izjema poslovne skrivnosti. Tudi ob predpostavki, da bi stranski udeleženec dokument štel za svojo poslovno skrivnost, IP hkrati ugotavlja, da gre za korespondenco, ki se nanaša na plačilo za izvedena dela, posledično gre, kot je pravilno ugotovil tudi že organ v izpodbijani odločbi, za informacije glede porabe javnih sredstev, torej za informacije, ki na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo absolutno javne informacije javnega značaja, torej podatke, ki jih ni mogoče označiti za poslovno skrivnost.

(12) IP je posledično ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba stranskega udeleženca pa neutemeljena, zato jo je zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(14) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:                                                        

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                                      

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                                

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke