prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

Zavezanec je zavrnil dostop do dokazil o izobrazbi članov uprave, do podatkov o dosedanjih pomembnih funkcijah v gospodarstvu in javnem sektorju, do podatkov o javnih priznanjih, nagradah in funkcijah v strokovnih združenjih in do vseh podatkov glede določene članice uprave (delavske direktorice). IP ugotavlja, da je zavezanec v izpodbijani odločbi napačno navajal le definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ  in na tej podlagi presojal zahtevane dokumente ter se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zavezanec namreč ni upošteval, da se zahtevane informacije nanašajo na izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje poslovodstva družbe v 100 odstotni lasti države (torej poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom države), glede katerih se vsebina in dostop presojata tudi z vidika 4. a in 6. a člena ZDIJZ. Upoštevajoč navedeno IP ugotavlja, da je zavezanec zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje glede dostopa do zahtevanih dokumentov in jih posledično v ugotovitvenem postopku tudi ni presojal z vidika informacij javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ in dostopa do teh dokumentov z vidika 6.a člena ZDIJZ. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-413/2025/2

Datum: 28. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 1. 9. 2025, zoper odločbo DARS d.d., Ulica XIV. Divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: zavezanec), št. 0.5.5./2025-mm-23 z dne 28. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca, z dne 1. 9. 2025, zoper odločbo DARS d.d., št. 0.5.5./2025-mm-23 z dne 28. 8. 2025, se ugodi, odločba se odpravi v 1., 2., 4., 7. točki izreka odločbe ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 31. 7. 2025 na zavezanca vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje informacij, povezanih z vodstvom družbe (predsednik uprave ter tremi člani uprave), in sicer: dokazila o izobrazbi, podatki o zaposlitvi in dosedanjih pomembnih funkcijah v gospodarstvu ali javnem sektorju, podatke o plačah in drugih prejemkih, službenih stroških in drugih izdatkih, podatke o priznanjih, nagradah in članstvih v nadzornih svetih ali drugih telesih ter seznam sej uprave v zadnjih 12 mesecih z navedbo liste prisotnosti.

(2) Zavezanec je o zahtevi prosilca dne 28. 8. 2025 izdal odločbo št. 0.5.5./2025-mm-23 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval delno prekrite dokumente oziroma ga je napotil na spletne strani, kjer so objavljene informacije, v delu pa je zahtevo zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov ter da z dokumenti ne razpolaga. Zavezanec navaja, da zaposleni v DARS niso javni uslužbenci in ne opravljajo javne funkcije, zato za njih ne velja izjema o posredovanju osebnih podatkov iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3) Dne 1. 9. 2025 je prosilec vložil pritožbo, v kateri navaja, da je zavezanec neutemeljeno zavrnil dostop do dokazil o izobrazbi članov uprave, do podatkov o dosedanjih pomembnih funkcijah v gospodarstvu in javnem sektorju, do podatkov o javnih priznanjih, nagradah in funkcijah v strokovnih združenjih in do vseh podatkov glede članice uprave …. Navaja, da je zavezanec prezrl, da so podatki o upravi družbe v 100 odstotni lasti RS nedvomno informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije in porabo javnih sredstev, kjer se zahteva visoka stopnja transparentnosti. Dalje navaja, da vodstvo take družbe opravlja funkcijo vodenja v subjektu javnega prava in njihova strokovna usposobljenost je bistvenega pomena za javnosti (dokazila o izobrazbi članov uprave in direktorjev javnih podjetij so bila v praksi IP večkrat priznana kot informacije javnega značaja). Zgolj sklicevanje na osebne podatke ni zadosten razlog, saj gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. Glede podatkov o dosedanjih funkcijah v gospodarstvu in javnem sektorju prav tako velja, da ne gre za osebne okoliščine, ampak gre za podatke, ki so bistveni za presojo primernosti za opravljanje funkcije, kar je že večkrat poudaril IP. Prav tako so podatki o javnih priznanjih, nagradah in članstvih v strokovnih združenjih neločljivo povezani s strokovno integriteto in javno vlogo članov uprave. Zavezanec je  zahtevo za podatke glede članice uprave … v celoti zavrnil, ker je ta funkcijo nastopila s 3. 7. 2025, pri čemer prosilec navaja, da je zahtevo podal 31. 7. 2025 in bi organ moral razpolagati vsaj z osnovnimi podatki (imenovanje, trajanje mandata, pogodbeni status). Zahtevani podatki so v javnem interesu, ker gre za družbo v 100 odstotni lastni države.

(4) Zavezanec odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 9. 9. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločitev zavezanca v zavrnilnem delu.

(6) V konkretnem primeru ni sporno, da je družba DARS d.d. za posredovanje informacij javnega značaja zavezana na dveh različnih podlagah, in sicer kot organ iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (ker je izvajalec javne službe), kot tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz prvega 1.a člena ZDIJZ (ker je v 100% lasti Republike Slovenije). ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(7) IP ugotavlja, da se zahtevane informacije nanašajo na podatke o vodstvu družbe, glede katerih je družba zavezanec tudi na podlagi 1.a člena ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ. Ta v prvem odstavku kot informacijo javnega značaja določa:

- informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacijo o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

(8)            Dalje drugi odstavek 6.a člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe o izjemah od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ, z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona. Gre torej za absolutno javne podatke, glede katerih je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes pretehta nad varovanjem drugih interesov (npr. osebnih podatkov).

(9) IP ugotavlja, da je zavezanec v izpodbijani odločbi napačno navajal le definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ[1] in na tej podlagi presojal zahtevane dokumente ter se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Zavezanec namreč ni upošteval, da se zahtevane informacije nanašajo na izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje poslovodstva družbe v 100 odstotni lasti države (torej poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom države), glede katerih se vsebina in dostop presojata tudi z vidika 4. a in 6. a člena ZDIJZ.

(10)         Upoštevajoč navedeno IP ugotavlja, da je zavezanec zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje glede dostopa do zahtevanih dokumentov in jih posledično v ugotovitvenem postopku tudi ni presojal z vidika informacij javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ in dostopa do teh dokumentov z vidika 6.a člena ZDIJZ. Prav tako je zavezanec zgolj pavšalno navedel, da z dokumenti za članico uprave … (delavsko direktorico) v času prejema zahteve ne razpolaga, ker je ta nastopila na funkcijo 3. 7. 2025, zahteva prosilca pa je bila podana dne 31. 7. 2025, kar je kontradiktorno, saj je bila torej zahteva vložena skoraj mesec dni po nastopu funkcije delavske direktorice. Na podlagi tega IP meni, da bi torej zavezanec moral razpolagati (vsaj) z nekaterimi dokumenti, ki se nanašajo na imenovanje in nastop funkcije članice uprave oziroma neobstoj takih dokumentov podrobneje utemeljiti.[2]

(11)         Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje. Ta namreč razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

(12)         V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(13)         Zavezanec bo moral pri ponovnem odločanju izvesti nov ugotovitveni postopek in popolnoma ugotoviti relevantno dejansko stanje, ob upoštevanju ugotovitev IP glede pravne podlage za presojo dokumentov. V skladu z načelom materialne resnice je dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Zavezanec je najprej dolžan natančno in konkretno ugotoviti, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca glede na definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ in ali gre za prosto dostopne dokumente, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Ob ugotovitvi, da je podana katera od izjem (npr. varstva osebnih podatkov, ki niso v neposredni ali bistveni zvezi z informacijami iz 2. alineje prvega odstavka 4. a člena), mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa.

(14)         Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo zavezanec lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

(15)         IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil zavezancu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Zavezanec bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati ugotovitve IP ter določbe ZDIJZ in ZUP.

(16)         V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), je IP ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(17)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni pritožbe, niti ni dovoljen upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Ta pravna podlaga bi bila relevantna v primeru, da bi se zahtevana informacija nanašala na izvajanje javne službe in bi bil zavezanec organ v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ.

[2] Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.