prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo glede izvajanja pogodbe za izgradnjo ceste, organ je prosilcu delno ugodil, stranski udeleženec pa je zoper odločbo vložil pritožbo. IP je pritožbenim navedbam sledil, saj je ugotovil, da je izrek odločbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo, prav tako pa je dokazni postopek pomanjkljivo izveden, zato se odločbe ne da preizkusiti. IP je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-310/2025/3

Datum: 1. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju stranski udeležene) z dne 30. 6. 2025, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2025-mkk-14 z dne 12. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi stranskega udeleženca z dne 30. 6. 2025 zoper 1.a, 1.b, 2. in 3. tč. izreka odločbe Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d., št. 0.5.5./2025-mkk-14 z dne 12. 6. 2025 se ugodi, odločba se v tem delu odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

2.  Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Organ je 1. 4. 2025 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v elektronski obliki, in sicer se je zahteva nanašala na izvajanje Pogodbe št. 1003/2021 z dne 21. 7. 2021 za izgradnjo hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec na 3. razvojni osi, ki jo ima naročnik sklenjeno s konzorcijem …. Zahteva posredovanje vse dokumentacije, ki je nastala in obstaja v zvezi z izvajanjem zadevne pogodbe, zlasti pa se nanaša na vprašanje valorizacije pogodbene cene ter rešitve drugih vprašanj, vezanih na zahtevke izvajalca po dodatnih plačilih na projektu, kot npr., a ne izključno:

- zapisniki sestankov,

- dopisna komunikacija med izvajalcem in naročnikom,

- e-poštna korespondenca,

- poročila in dopisi nadzornega organa,

- dokumenti o spremembah in aneksih,

- poročila o reševanju sporov in neskladij,

- druga relevantna dokumentacija.

(2) Organ je v postopek pozval stranske udeležence, ki so vsi priglasili udeležbo. Dne 12. 6. 2025 je organ izdal odločbo št. 0.5.5./2025-mkk-14 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilke v določenem delu delno ugodil, na način da se prekrije varovane osebne podatke, v določenem delu v celoti ugodil in v delu v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da so stranski udeleženci v postopku zatrjevali poslovno skrivnost, organ pa je ugotovi, da se dokumenti v delu nedvomno nanašajo na podatke o porabi javnih sredstev, deloma gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, deloma pa za varovane osebne podatke.

(3) Zoper odločbo je pritožbo vloži stranski udeleženec ... (v nadaljevanju stranski udeleženec) ih sicer zoper točke 1.a, 1.b, 2. in 3. izreka izpodbijane odločbe. Navedel je, da je izrek odločbe v nasprotju z obrazložitvijo saj 27. točka obrazložitve povzema izključno dele dokumentov, ki bodo zaradi varstva osebnih podatkov prekriti, medtem ko izrek kontradiktorno določa, da se točno ti deli prosilki posredujejo. Izrek bi moral ravno obratno določati, da se podatki v oklepajih prosilki ne razkrijejo. Iz odločbe tudi ni mogoče ugotoviti, zakaj je organ štel, da so dokumenti, navedeni v izreku, tisti dokumenti, ki so skladni z zahtevo prosilke in ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar se je ne da preizkusiti. Organ tudi ni opravi presoje za vsak konkretni dokument, zakaj predstavlja razpisi pogoj in podatek o porabi javnih sredstev, niti ali je podana izjema in ali sploh gre za podatek, ki ga prosilka zahteva. Vztraja tudi pri svojih navedbah glede poslovne skrivnosti.

(4) Organ je pritožbo stranskega udeleženca odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 9. 7. 2025, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem se ta izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je bila pritožba vložena zoper 1.a, 1.b, 2. in 3. točko izreka odločbe, ne pa tudi zoper 1.c tč. izreka odločbe, zaradi česar IP 1.c točke izreka izpodbijane odločbe ni presojal in je ta postala dokončna.

(6) IP ugotavlja, da je organ v odločbi nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje, izrek odločbe pa je v nasprotju z obrazložitvijo odločbe. Kot pravilno ugotavlja stranski udeleženec, je organ o zahtevi prosilke odločil deloma neobrazloženo in nekonkretizirano, iz odločbe ne izhaja ugotovitveni postopek, posledično odločitve organa ni mogoče preizkusiti. Organ ni pojasnil ugotovitvenega postopka, tj. kako je ugotovil kateri dokumenti predstavljajo predmet zahteve (in zakaj), kot tudi ne, zakaj je pri določenih dokumentih ugotovil, da gre za izjemo poslovne skrivnosti, pri drugih pa, da slednje ni mogoče upoštevati, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. Odločitev organa ni nujno napačna, vendar je zaradi pomanjkljive obrazložitve IP ne more preizkusiti, saj ne vsebuje odločilnih dejstev glede posameznih dokumentov.

(7) Prav tako je organ v izreku navedel, kateri dokumenti se prosilki posredujejo, pri čemer je izrek pripravil kot primeroma: »prosilki se posreduje dokument z dne xx (stran 1 zgoraj, stran 2 podpisi in prejemniki »v vednost.« Tako oblikovan izrek ne določa, da se podatki iz oklepaja na dokumenti prekrijejo, čeprav iz obrazložitve izhaja, da je organ v oklepajih navedel osebne podatke, ki jih je na dokumentu treba prekriti. Takšen izrek ne omogoča izvršljivosti odločbe. Ker je izrek edini del odločbe, ki postane izvršljiv, iz izreka izpodbijane odločbe pa ni mogoče ugotoviti kaj je organ prosilki želel posredovati in česa ne, IP izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. drugega odstavka 237. člena ZUP.

(8) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(9) Glede na to, da je organ tisti, ki razpolaga s celotno dokumentacijo, hkrati pa je tudi stranka pogodb in naročnik storitev iz pogodb, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi stranskega udeleženca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(10) Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da se najprej ustrezno opredelil do tega, kateri dokumenti (in zakaj) predstavljajo predmet zahteve prosilke, katere izjeme so pri posameznem dokumentu morebiti podane, kot tudi, zakaj organ te izjeme ni upošteval (npr. zaradi ugotovljene porabe javnih sredstev), pri čemer mora organ pri posameznem dokumentu navesti odločilna dejstva, zakaj gre pri dokumentu za porabo javnih sredstev.

(11) Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe mora biti naveden konkreten dokument, ki je predmet presoje ter tudi v katerem delu ni dostopen, ker predstavlja izjemo po ZDIJZ, oziroma, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št…. se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere so stranke postopka upravičene. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(12) IP je na podlagi navedenega ugodil pritožbi stranskega udeleženca ter izpodbijano odločbo v 1.a, 1.b, 2. in 3. točki odpravil na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke