prosilec - DARS d.d.
+ -Številka: 090-166/2025
Kategorije: Poslovna skrivnost, Varstvo upravnega postopka, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil novinarska vprašanja glede poročanja po pogodbi v zvezi s vzpostavitvijo sekcijskega merjenja hitrosti, organ pa je zavrnil dostop do dokumentov. IP ugotavlja, da pogoji za poslovno skrivnost iz ZPosS v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, saj gre za poročanje izvajalca o fazi postopka pridobivanja certifikata, ki ne pomeni strokovnega znanja, izkušenj in dragocenih informacij, ki bi omogočale večjo konkurenčnost na trgu. V vsakem primeru pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Prav tako ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (tudi glede izjeme poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP dalje ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za informacije, ki se tičejo varnosti ljudi v cestnem prometu, saj gre za informacije v zvezi s merilniki za sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah. Prometna varnost je eden najpomembnejših vidikov cestnega prometa, saj je od stopnje varnostni prometa na cesti odvisna kakovost življenja vseh državljanov., zato je podan javni interes za razkritje dokumentov. Organ se je ob odstopu pritožbe skliceval še na izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede varstva upravnega postopka, ki teče pred pristojnim Uradom za meroslovje. IP poudarja, da se lahko na to izjemo sklicuje zgolj organ, ki konkretni upravni postopek vodi.
ODLOČBA:
Številka: 090-166/2025/6
Datum: 11. 6. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 1. 4. 2025, zoper zavrnilni odgovor DARS d.d., Grič 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 31. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 1. 4. 2025 zoper zavrnilni odgovor DARS d.d. z dne 31. 3. 2025, se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi ter se odloči:
Organ je dolžan prosilcu v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati dokument »Pridobivanje certifikata o odobritvi tipa merila – P2P DARS pogodba 823/2024«, v delu, ki se nanaša na Poročilo za februar z dne 10. 3. 2025 in Poročilo za marec z dne 8. 4. 2025.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Organ je dne 18. 3. 2025 po elektronski pošti prejel vprašanja prosilca glede pogodbe med organom, Policijo in izbranim dobaviteljem na javnem razpisu, o dobavi in vzpostavitvi sekcijskega merjenja hitrosti na slovenskih avtocestah. Prosilec sprašuje, kaj navaja dobavitelj v zadnjem poročilu z dne 10. 3. 2025, dalje sprašuje, v kateri fazi pridobivanja certifikata je dobavitelj v tem trenutku in kako dolgo bo po njegovih zagotovilih še trajal postopek, ter še sprašuje, ali organ meni, da bo v skladu z obljubami v drugi polovici letošnjega leta lahko zagnal sistem sekcijskih meritev na zastavljenih odsekih, in do kdaj bi moral biti postopek pridobivanja certifikata dokončan, da bi obljubo še lahko držali.
Organ je dne 31. 3. 2025 v odgovoru na vprašanja prosilca navedel, da je v zvezi s pogodbo št. 823/2024 »Dobava, vzpostavitev delovanja in vzdrževanja opreme ter sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih AC in HC v upravljanju DARS«, postopek med Uradom za meroslovje in družbo … glede pridobivanja certifikata o odobritvi tipa merila, v celoti zaupen. Na navedeno je organ opozoril tudi izvajalec z dopisom. Dokument »Pridobivanje certifikata o odobritvi tipa merila« vsebuje informacije, ki ne predstavljajo informacij javnega značaja.
Prosilec je zoper zavrnilni odgovor organa vložil pritožbo dne 1. 4. 2025, v kateri navaja, da je organ oktobra 2023 na svoji spletni strani objavil javni razpis za dobavo in vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na slovenskih AC. Pogodba je bila med organom, Policijo in izbranim dobaviteljem, podjetjem …., podpisana julija 2024. Gre za posel z javnimi sredstvi, ki je po mnenju prosilca v izrazito javnem interesu, saj tovrstne naprave pomagajo dolgoročno bistveno izboljševati prometno varnost udeležencev na odsekih, kjer se uporabljajo. Organ in Policija že vrsto let obljubljata izvedbo javnega razpisa in izboljšanje prometne varnosti, uspešno pa ni bil zaključen še noben razpis. Naprava, ki je bila izbrana na tokratnem, že tretjem razpisu, še nima tipske odobritve v Sloveniji in za ta postopek je v celoti pristojen Urad za meroslovje RS. Da bo podjetje … lahko izpolnilo pogodbene obveznosti in dobavilo izbrano napravo, mora znotraj časovnega okvira dokazati, da je naprava skladna s slovensko zakonodajo, med drugim s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. V prej omenjeni tripartitni pogodbi je v 15. členu zapisano, da mora izvajalec do 10. dne vsakega meseca obvestiti naročnika (organ), v kateri fazi je postopek pridobivanja certifikata o odobritvi tipa merila. Na podlagi njegovih novinarskih vprašanj so lani poleti šele prvič pozvali izvajalca, da naj začne pošiljati pisna poročila, postopek pridobivanja certifikata na Uradu pa poteka že več kot pol leta. Organ utemeljuje svojo zavrnilno odločitev z zaupnostjo podatkov, prosilec pa meni, da gre za posel z javnim denarjem in v javnem interesu. Prosilec meni, da pri poročilih ne gre za kakšne tehnične patente ali kaj podobnega, niti za razkrivanje poslovnih skrivnosti s proizvajalcem opreme, saj je pogodba javna. Prepričan je, da gre za poskus zavajanja oziroma pridobivanja dodatnega časa, glede na to, da postopek ne teče po načrtih izvajalca, oziroma da organ ščiti izvajalca. Pričakuje, da mu bo organ posredoval vsa do sedaj prejeta poročila izvajalca.
Prosilec je pritožbo posredoval neposredno na IP, ta pa jo je z dopisom poslal organu. Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 18. 4. 2025, odstopil v odločanje IP. Ta je organ pozval na posredovanje dokumentacije, ki je predmet zahteve, kar je organ posredoval dne 15. 5. 2025.
Pritožba je utemeljena.
Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa.
1. Procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed
IP ugotavlja, da je organ v elektronskem sporočilu z dne 31. 3. 2025 zavrnil odgovor na vprašanja prosilca z dne 18. 3. 2025. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je IP štel navedeni odgovor kot zavrnilno odločbo v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed.
Po določbi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.
IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki. Na podlagi odstopljene dokumentacije IP ugotavlja, da odgovor na prvo vprašanje prosilca glede poročila izvajalca z dne 10. 3. 2025 izhaja iz dokumenta »Pridobivanje certifikata o odobritvi tipa merila – P2P DARS pogodba 823/2024«, in sicer v delu, ki se nanaša na Poročilo za februar z dne 10. 3. 2025. Odgovor na drugo vprašanje glede tega, v kateri fazi je postopek pridobivanja certifikata in kako dolgo bo po njegovih zagotovilih še trajal postopek, delno izhaja iz dela dokumenta »Pridobivanje certifikata o odobritvi tipa merila – P2P DARS pogodba 823/2024«, in sicer v delu, ki se nanaša na Poročilo za marec z dne 8. 4. 2025 (v zvezi s tem, v kateri fazi se trenutno nahaja postopek). Odgovora na tretje in četrto vprašanje (»ali organ meni, da bo v skladu z obljubami v drugi polovici letošnjega leta lahko zagnal sistem sekcijskih meritev na zastavljenih odsekih in do kdaj bi moral biti postopek pridobivanja certifikata dokončan, da bi obljubo še lahko držali«) iz dokumentov ne izhajata in torej ne obstajata v materializirani obliki.
Glede na navedeno, IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen kriterij materializirane oblike glede prvega in (delno) drugega vprašanja prosilca, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, s čimer je podana tudi procesna predpostavka iz devetega odstavka 45. člena ZMed, zato je pritožba v tem delu dovoljena. V nadaljevanju je tako IP presojal, ali glede prostega dostopa do zahtevane dokumentacije, obstaja kakšna izmed zakonskih izjem po ZDIJZ.
2. Stranska udeležba v postopku in širitev obsega novinarskega vprašanja v pritožbi
Iz dokumentov prvostopne zadeve je razvidno, da je organ pritožbo prosilca, v skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP, posredoval stranskemu udeležencu (izvajalcu podjetju ...), da se kot stranka z nasprotnim interesom izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Stranski udeleženec je navedel, da se strinja z odločitvijo organa.
Dalje IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi navaja, da pričakuje, da mu bo organ posredoval vsa do sedaj prejeta poročila o pridobivanju certifikata, medtem ko v novinarskih vprašanjih z dne 18. 3. 2025 sprašuje le po zadnjem poročilu z dne 10. 3. 2025 in trenutni fazi postopka pridobivanja certifikata. IP pojasnjuje, da širitev oziroma sprememba obsega zahtevanih informacij javnega značaja v pritožbi ni dovoljena. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijanega odgovora in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.
3. Izjema varovanja poslovne skrivnosti in poraba javnih sredstev
Iz zavrnilnega odgovora organa izhaja, da je vsebina dokumenta »Pridobivanje certifikata o odobritvi tipa merila – P2P DARS pogodba 823/2024« zaupne narave in torej predstavlja poslovno skrivnost.
V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju: ZPosS).
Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz 3. alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona,[1] poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.
V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugim pogojem za obstoj poslovne skrivnosti je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«). V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.
Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. IP najprej ugotavlja, da je organ zgolj pavšalno navedel, da so podatki zaupne narave, iz česar izhaja, da gre za poslovno skrivnost, ni pa v ničemer tega utemeljil ali podrobneje obrazložil konkurenčno prednost zahtevanih informacij.
Kot poslovna skrivnost so lahko določeni le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zakonske zahteve iz ZPosS. Z vpogledom v dokumentacijo IP ugotavlja, da iz pogodbe št. 823/2024 »Dobava, vzpostavitev delovanja in vzdrževanja opreme ter sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih AC in HC v upravljanju DARS« sicer izhaja, da so podatki, do katerih pride v teku izvajanja te pogodbe, zaupni (16. točka 15. člena pogodbe). Ena izmed obveznosti izvajalca je namreč obveščanje organa, v kateri fazi je postopek pridobivanja certifikata o odobritvi tipa merila vsak mesec do 10. v mesecu. Dalje je IP presojal izpolnjevanje pogojev po 1. in 2. alineji prvega odstavka prej omenjenega člena ZPosS, pri čemer pa ugotavlja, da podatki v dokumentu ne pomenijo skrivnosti, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, prav tako nimajo informacije v dokumentih tržne vrednosti. Gre namreč za poročanje izvajalca o fazi postopka pridobivanja certifikata, ki ne pomeni strokovnega znanja, izkušenj in dragocenih informacij, ki bi omogočale večjo konkurenčnost na trgu. IP tako ugotavlja, da pogoji za poslovno skrivnost iz ZPosS v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.
V vsakem primeru pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Prav tako ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (tudi glede izjeme poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Organ je ob odstopu pritožbe zgolj pavšalno navedel, da ne gre za porabo javnih sredstev, IP pa ugotavlja, da so zahtevane informacije nastale v zvezi z izvajanjem pogodbe po končanem javnem naročilu glede dobave, vzpostavitve delovanja in vzdrževanja opreme ter sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih AC, in torej gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Z javnimi naročili se namreč razpolaga z javnimi sredstvi na način, da se zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev (4. člen Zakona o javnem naročanju, ZJN-3). Pri tem IP pripominja, da je treba »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[2] Zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar je treba upoštevati, da se vsebina teh podatkov nanaša na izvajanje pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega javnega naročila za dodelitev javnih sredstev.
Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti še bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja z javnimi sredstvi. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij.
Ob vsem navedenem pa IP dodaja še, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.
4. Test javnega interesa
Prosilec se v pritožbi sklicuje tudi na prevladujoč javni interes v zvezi z zahtevanimi podatki. IP ugotavlja, da pri t.i. absolutno javnih podatkih test interesa javnosti ni predviden. Iz določb tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo varstva poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Iz previdnosti pa IP v nadaljevanju še dodatno utemeljuje, da je glede zahtevanih informacij tudi javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa.
Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (razen če gre za določene tajne ali davčne podatke oziroma podatke poročevalskih enot za potrebe državne statistike, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[3] Test interesa javnosti pa se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.[4] Javni interes se kaže tudi v pomenu odprte razprave o pomembnih družbenih temah na podlagi verodostojnih ali preverjenih informacij, za kar je potrebno učinkovito in zakonito izvrševanje določb ZDIJZ.[5]
Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno nad varstvom upravnega postopka. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.
IP ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za informacije, ki se tičejo varnosti ljudi v cestnem prometu, saj gre za informacije v zvezi s merilniki za sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah. Prometna varnost je eden najpomembnejših vidikov cestnega prometa, saj je od stopnje varnostni prometa na cesti odvisna kakovost življenja vseh državljanov. Sekcijsko merjenje hitrosti zagotavlja spoštovanje omejitve hitrosti v celotnem območju merjenja, spodbuja enakomeren prometni tok in zmanjšuje zastoje. Področje merjenja hitrosti in merilnikov za merjenje hitrosti je tudi javnopravno regulirano, saj morajo merilniki hitrosti v cestnem prometu med drugim izpolnjevati meroslovne in tehnične zahteve, kot jih določa Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. IP še ugotavlja, da se zahtevane informacije nanašajo na temo, ki je v danem trenutku aktualna,[6] in bi razkritje zahtevanih dokumentov javnosti pripomoglo k širši razpravi o pomembni družbeni temi, torej je izpolnjena tudi časovna komponenta javnega interesa. Pri tem ni nebistveno tudi to, da je prosilec novinar medija, ki ima kot tak dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost. To je skladno s sodno prakso[7] močan argument na strani javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov, ki so opredeljeni kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. S tem prosilec kot medij udejanja aktivni vidik svoje ustavne pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki se kaže v varovanju svobode do posredovanja informacij in mnenj[8] in opravlja pomembno vlogo »javnega čuvaja« (»public watchdog«). Gre torej za razkritje informacij, ki bi koristile javnemu vedenju, s čimer bi se omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri tematikah, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo (gre namreč za tematiko varnosti v cestnem prometu).
Upoštevajoč vse navedeno je IP, ob tehtanju koristi, ki jih prinaša prosilcu dostop do informacij javnega značaja ter na drugi strani interesi za varovanje podatkov, glede katerih organ ni uspel izkazati, da jih je treba varovati kot poslovno skrivnost, zaključil, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov prevlada nad pravicami izvajalca, torej, da je škoda, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih podatkov, manjša kot javni interes po seznanitvi z njimi.
5. O drugih izjemah od prostega dostopa, na katere se sklicuje organ
Organ se je ob odstopu pritožbe skliceval še na izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede varstva upravnega postopka, ki teče pred pristojnim Uradom za meroslovje. Ne glede na to, da organ te izjeme ni zatrjeval v zavrnilnem odgovoru, IP dodatno pojasnjuje, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za izjemo varstva upravnega postopka. Za navedeno izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevan podatek, je v teku, in razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka. IP ugotavlja, da se organ sklicuje na postopek, ki teče pred drugim organom (Uradom za meroslovje) in se nanaša na tretjo osebo (izvajalca podjetje ...). IP poudarja, da izjema varstva upravnega postopka ne omogoča, da se lahko nanjo vsak sklicuje ali celo, da se mora sklicevati, temveč je pri tem treba izhajati iz namena izjeme, kar je v danem primeru varovanje izvedbe upravnega postopka. Zato je logično, da se lahko na to izjemo sklicuje zgolj organ, ki konkretni upravni postopek vodi. Organ je tisti, ki bi bil nenazadnje dolžan izkazati škodo za izvedbo upravnega postopka, če bi ocenil, da je navedena izjema podana. Zato je sklicevanje organa na upravni postopek pred drugim organom neupravičeno.
6. Sklepno
Ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo pri odločitvi, ali so zahtevane informacije prosto dostopne, je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odgovor organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu posredovati informacije, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.
Svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf.
[2] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 (13. točka) ter sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (točke 14 – 16), št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020 (26. točka).
[3] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.
[4] Sodba Upravnega sodišča št. IV U 103/2023-26.
[5] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 23/2019.
[6] Na spletnih straneh, časopisih in portalih je mogoče zaslediti članke na temo sekcijskih merilnikov hitrosti, kar kaže na to, da je tema aktualna in zanimiva za širšo javnost.
[7] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1688/2016 z dne 17. 10. 2018 (62. odstavek obrazložitve), št. IU 599/2014 z dne 3. 11. 2015 (46. odstavek obrazložitve), št. III U 227/2020-28 z dne 17. 6. 2021 (36. točka obrazložitve) in št. I U 23/2019 (47. točka obrazložitve).
[8] Prim.: odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up 1391/07-13 z dne 10. 9. 2009 (točke 8-12).