prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ delno zavrnil dostop do dokumentov iz postopka javnega naročila glede »Upravljanje s prometom na vpadnicah Ljubljane - periferna oprema«. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se druge in tretje točka izreka izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je bil dostop delno ali v celoti zavrnjen. Nadalje je IP ugotovil, da tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo konkretni razlogi, zaradi katerih je organ zahtevo prosilca v drugi točki izreka delno zavrnil, v tretji točki izreka pa v celoti, obrazložitev pa je ostala zgolj na deklaratorni ravni. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in se primarno konkretno opredeliti do dokumentov, ki so predmet zahteve, torej jih identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je sploh odločil in se jasno opredeliti tudi do vprašanja, s katerimi dokumenti razpolaga oziroma zakaj ne. IP je poudaril, da kljub temu, da je organ v izpodbijani odločbi opozoril na javnost podatkov v postopku javnega naročanja, pa se ni opredelil do vprašanja, ali zahtevana dokumentacija delno ali v celoti izkazuje izpolnjevanje pogojev in meril javnega naročanja. Organ torej sploh ni ugotavljal povezave zahtevanih podatkov s pogoji in merili javnega naročila, ki morajo biti javni, ne samo zaradi 35. čl. ZJN-3, temveč na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je z vidika javnosti še bistveno širša, do česar se bo moral organ opredeliti v ponovljenem postopku. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-262/2024/2

Datum: 19. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24.1.2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. 6. 2024, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0.5.5./2024-AK-43 z dne 10. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 26. 6. 2024 se ugodi in se odločba Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., št. 0.5.5./2024-AK-43 z dne 10. 6. 2024, v drugi in tretji točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 26. 3. 2024 od organa zahteval informacije, ki se nanašajo na javno naročilo »Upravljanje s prometom na vpadnicah Ljubljane - periferna oprema«, št. JN001031/2021, katerega javni naročnik je bil organ. Prosilec je navedel, da sta bila na podlagi navedenega postopka javnega naročila s strani družbe DARS d.d. izbrana izvajalec J.V. ISKRATEL, d.o.o., Kranj kot vodilni partner (sedaj Kontron, d.o.o.) in GVO, d.o.o., Ljubljana kot partner (v nadaljevanju skupaj: izbrani izvajalec). Organ in izbrani izvajalec sta za ta namen dne 22. 11. 2021 sklenila Pogodbo št. DARS št. 1283/2021 oziroma št. A35-L6-21-056691 (v nadaljevanju: Pogodba o lavnem naročilu). Predmet Pogodbe o javnem naročilu je bil prevzem del za upravljanje s prometom na vpadnicah Ljubljane - periferna oprema. Iz drugega člena Pogodbe o javnem naročilu, ki opredeljuje predmet te pogodbe, izhaja, da je podrobnejši opis del razviden iz poglavja 4 (Tehnični pogoji za izvedbo del), Poglavja 6 (Ponudbeni predračun) in Poglavja 9 (Izvleček iz PZI) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Prosilec je v zvezi z navedenim zahteval, da mu organ na elektronski naslov ali po pošti omogoči seznanitev s podatki in dokumentacijo, ki je del oziroma se nanaša na:

-       projekt za izvedbo gradnje (PZI) in projekt izvedenih del (PID) na: podlagi predmetnega postopka javnega naročila,

-       tehnološki elaborat ponujene opreme izbranega izvajalca družbi DARS d.d. na podlagi predmetnega postopka javnega naročila, ki se nanaša na postavitev periferne opreme na vpadnicah z razcepi, in sicer za prometne prikazovalnike PS š šifranti ZZZ (ZZ, ZZZZZ), ZIZ in XP znaki (v nadaljevanju: SPS znaki), skupaj z morebitnimi pripombami naročnika, tj. družbe DARS d.d., in dopolnitvami te dokumentacije,

-       dobavnice, prevzemnice ali kakršnakoli drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, da so bili SPS znaki dobavljeni, prevzeti in/ali nameščeni, seznam SPS znakov iz identifikacijskimi podatki (model, leto izdelave, proizvajalec) z navedbo lokacije, kje se nahajajo (tudi če niso nameščeni).

Organ je o zahtevi odločil z odločbo 0.5.5./2024-AK-43 z dne 10. 6. 2024, s katero je v prvi točki izreka glede dostopa do PZI dokumentacije, zahtevi delno ugodil tako, da se iz dokumentacije izločijo vsi osebni podatki. V drugi točki izreka odločbe je odločil, da se glede tehnološkega elaborata, skupaj z vsemi dopolnitvami ter pripombami naročnika DARS, vezano na prometne prikazovalnike SPS s šifranti ZZZ (ZZ, ZZZZ), ZIZ in XP znaki, zahtevi delno ugodi, tako da se iz dokumentacije izločijo vsi osebni podatki ter poslovne skrivnosti. V tretji točki zahteve je glede PDI dokumentacije ter glede dobavnic, prevzemnic, ostalih dokumentov, iz katerih je razvidno, da so bili SPS znaki dobavljeni, prevzeti in nameščeni, zahtevo zavrnil. V četrti točki je glede dostopa do seznama SPS znakov z identifikacijskimi podatki ter navedbami lokacij, zahtevi ugodil. Organ je odločil, da informacije posredujejo na elektronski naslov in da se stroški za posredovanje ne zaračunajo.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ ter navedel, da se zahteva v pretežnem delu nanaša na dokumente, ki jih je organu posredoval izvajalec družba J.V. ISKRATEL, d. o. o., Kranj in GVO, d. o. o., Ljubljana, zato ju je pozval v postopek. Dne 11. 4. 2024 je organ prejel vlogo s strani družbe GVO d. o. o., v kateri je nasprotovala posredovanju zaprošene dokumentacije iz razloga obstoja poslovnih skrivnosti ter varstva osebnih podatkov, oboje pa predstavlja izjemo do dostopa do informacij javnega značaja. Omenjena družba je še navedla, da je sklep oglede opredelitve poslovnih skrivnosti predložila skupaj s ponudbo, prav tako se je v odgovoru sklicevala na vse svoje predhodne odgovore v zvezi z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je organ v preteklosti že dobil v zvezi s pogodbo DARS št. 1283/2021. Družba GVO d. o. o. je izrecno še navedla, da udeležbe v postopku ne priglaša. V nadaljevanju je organ povzel zakonske določbe glede poslovne skrivnosti ter dodal, da sta družbi ISKRATEL d. o. o. in GVO d. o. o. v okviru postopka javnega naročila (oddaje ponudbe) predložili sklepa, s katerim sta opredelili poslovne skrivnosti v oddanih in v vseh poznejših dokumentih, in sicer: Sklep o določitvi poslovne skrivnosti za ISKRATEL d. o. o., Kranj, z dne 29.6. 2021 in Sklep o določitvi poslovne skrivnosti za GVO, d. o. o., z dne 16.4. 2021. Organ je navedel, da določeni dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z 2. členom ZPosS in s tem izjemo od razkritja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj po oceni organa vsebujejo tudi nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, prav tako pa imajo tržno vrednost. Organ je v nadaljevanju navedel, da je pri obravnavanju zahteve ugotovil, da večje število podatkov, ki so vsebovani v dokumentih, katerih razkritje zahteva prosilec, predstavlja osebne podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Organ je nadalje navedel:

Glede PZI dokumentacije je organ navedel, da razpolaga s PZI dokumentacijo, ki jo je izdelala družba Elektroenergetika d.o.o., Velenje dne 22. 7. 2020. PZI dokumentacija je obsežen dokument, zato jo je organ v nadaljevanju povzel po poglavjih. Prav tako ima PZI dokumentacija še tri sklope prilog, in sicer: Popisi, Poročila, Varnostni načrt. Glede na to, da iz zahteve za posredovanje informacije javnega značaja v preostalem delu izhaja, da ima prosilec interes le do dokumentacije, ki se nanaša na t. i. SPS znake, torej na t. i. tehnologijo, je organ iz razloga ekonomičnosti obravnaval le- ta del PZI dokumentacije, torej: 0 Vodilni načrt - tehnično poročilo 849/19. 5/1 Načrt s področja tehnologije 849-TEH-PER1/19, 5/2 Načrt s področja tehnologije 849-TEH-PER2/19, 5/3 Načrt s področja tehnologije 849-TEH-NC/19. Organ je ugotovil, da PZI dokumentacija ne predstavlja informacije, ki bi bila opredeljena kot poslovna skrivnost, saj ne vsebuje nobenih posebnih tehničnih rešitev, ki bi lahko pomenile konkurenčno prednost. Dejansko je vsebina PZI dokumentacije v celoti prezrcaljena tudi v PZR dokumentacijo, ki je (bila) javno objavljena in je (bila) del razpisne dokumentacije. Zato je organ odločil, da se lahko  PZI dokumentacija v obravnavanem delu prosilcu posreduje. Izjema so zgolj osebni podatki; ki jih je treba prekriti in ki so razpršeni po celotni PZI dokumentaciji. Gre za imena, priimke in nazive sledečih oseb: vodje projekta, odgovorna oseba projektanta, pooblaščeni inženir s področja gradbeništva, pooblaščeni inženir s področja elektrotehnike, pooblaščeni inženir s področja tehnologije, podatki o izdelovalcu načrta, podpisniki soglasij za priključitev, zaposleni DARS, ki so pregledali PZI dokumentacijo in podali pripombe, udeležencev recenzijske komisije, recenzentov DRI in ZRMK.

Glede PID dokumentacije je organ navedel, da z njo ne razpolaga, saj projekt po Pogodbi DARS št. 1283/2021 še ni dokončan, zato zahtevo v tem delu zavrača.

Glede tehnološkega elaborata, skupaj z vsemi dopolnitvami ter pripombami naročnika DARS, vezano na prometne prikazovalnike SPS s šifranti ZZZ (ZZ, ZZZZ), ZIZ in XP znaki

Organ je navedel, da je presojal tehnološki elaborat le v delu, ki se tiče prometnih prikazovalnikov, gre za del t. i. Tehnologija. Prav tako je presojal zgolj končno verzijo Tehnološkega elaborata družbe Iskratel d. o. o. & GVO d. o. o. iz junija 2022, saj se elaborat tekom pripomb in dopolnitev v dotičnem (prometnem /tehnološkem) delu ni nič spreminjal. Prosilcu je posredoval le del tehnološkega elaborata, v preostalem pa ne, saj obstajajo izjeme za posredovanje, in sicer po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V elaboratu se tako prekrijejo osebni podatki- imena, priimki, nazivi, kontaktne številke sledečih oseb: kontaktna oseba, vodja gradnje, vodja del za gradbena dela, vodja del za elektro dela. Iz razloga obstoja poslovne skrivnosti pa je organ prekril: točko 4. Opis tehnologije gradnje in način izvedbe, točko 5. Seznam materiala- Tehnologija (Vodilni načrt 5), Seznam slik, Seznam tabel. Organ je dodal, da Tehnološki elaborat predstavlja dokument, ki ga izvajalec izdela v fazi po prejemu podpisane pogodbe in ga predloži strokovnim službam naročnika v pregled in potrditev. Tehnološki elaborat je namenjen prikazu načina pristopa izvajalca k dejanski izvedbi del po pogodbi. Vsebuje podroben opis del, popis materialov, ki mora vsebovati vrste in izbor materialov, dokumente o ustreznosti proizvoda, uporabljeno tehnologijo, različne tehnične rešitve in tudi poslovno sodelovanje, torej dragocene poslovne informacije s tržno vrednostjo. V njem so opisani tehnološki postopki pri posameznih fazah dela, ki so tudi grafično predstavljeni, vključno z detajli, predvsem pri izvedbi zahtevnejših del. Dokument predstavlja podrobno predstavitev načina izvedbe pogodbenih del z namenom zagotoviti naročniku prepričanje, da izvajalec dejansko razpolaga z znanjem, proizvodi, opremo za izvajanje del in drugimi kapacitetami za izvedbo pogodbenih del. Posledično vsak tehnološki elaborat predstavlja t. i. »know-how« in poslovno skrivnost izvajalca. Po praksi IP tudi podatki o komercialnem nazivu, proizvajalcu in šifri artikla ne predstavljajo informacije, oziroma dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. Navedeni podatki ne predstavljajo informacij oziroma dokazil o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, zato ni pravne podlage za njihovo razkritje.

Glede dobavnic, prevzemnic, ostalih dokumentov, iz katerih je razvidno, da so bili; SPS znaki dobavljeni, prevzeti in nameščeni;

Organ je navedel, da ne razpolaga z dobavnicami, prevzemnicami ali ostalimi (podobnimi) dokumenti, iz katerih bi izhajalo, da so bili SPZ znaki dobavljeni, prevzeti in nameščeni. Iz vpogleda v gradbene dnevnike to ni razvidno, prav tako ne obstaja noben drug dokument, iz katerega bi bilo to možno razbrati. Ker torej ne obstajajo eksplicitni dokumenti o dobavi, prevzemu in montaži teh znakov, je organ v tem delu zahtevo zavrnil.

Organ je pojasnil, da so vsi SPS znaki, ki so bili organu dobavljeni s strani izvajalcev po pogodbi DARS št. 1283/2021, navedeni v seznamu/evidenci, ki jo organ za lastne potrebe vodi in jo je posredoval prosilcu, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe v povezavi s 27. točko obrazložitve.

Glede seznamov SPS znakov z identifikacijskimi podatki (model, leto izdelave, proizvajalec) z navedbo lokacij, kjer se nahajajo, je organ navedel, da vodi seznam oziroma evidenco lokacij SPS znakov, v kateri so navedene lokacije znakov ter serijske številke znakov. Kot iz priloženega seznama oziroma evidence izhaja, se podatki vodijo po točnih lokacijah (definiranih po stacionaži, odsekih in kilometrih), tipi znakov ter serijskih številkah znakov. Ta seznam je organ prosilcu posredoval v celoti, saj ni razlogov za obstoj kakršnihkoli izjem po ZDIJZ.

Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 26. 6. 2024, v kateri je povzel odločitev organa ter primarno pojasnil, da ne nasprotuje razlogom za zavrnitev zahteve, ki temeljijo na obstoju osebnih podatkov v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nasprotuje pa zavrnitvi zaradi poslovne skrivnosti in da organ z dokumenti ne razpolaga. Glede prve točke izreka izpodbijane odločbe je prosilec navedel, da z dokumentacijo že v celoti razpolaga, saj je javno dostopna in objavljena na spletnih straneh organa. Glede druge točke izreka izpodbijane odločbe je prosilec navedel, da mu je organ posredoval zgolj prvih 6 strani od (najmanj) 97, ki vključujejo zgolj naslovnico ter uvodne strani s kazalom. Nezakonitemu ravnanju organa in domnevnemu razlogu za zavrnitev, tj. obstoju poslovnih skrivnosti, nasprotuje v celoti. Po mnenju prosilca se je organ zgolj pavšalno in povsem nekonkretizirano skliceval na obstoj izjeme poslovne skrivnosti, brez da bi konkretiziral, kateri podatki in v kakšnem obsegu naj bi predstavljali poslovno skrivnost izbranih izvajalcev. Vsled navedenemu organ ni izpolnil niti standarda »tržne vrednosti« podatkov, niti ni opredelil, še manj pa izkazal, na kakšni podlagi naj bi bili prometni prikazovalniki SPS, proizvedeni s strani družbe DMV, poslovna skrivnost izbranega izvajalca, tj. družbe Kontron, d.o.o., ki jih je nato dobavila organu. Poleg tega organ ni upošteval, da so predmet zahteve dokumenti iz postopka javnega naročanja, ki so po zakonu javni. Glede tretje točke izreka izpodbijane odločbe prosilec nasprotuje odločitvi, da organ z dokumenti ne razpolaga, upoštevajoč dejstvo, da so SPS znaki, ki so bili predmet tega javnega naročila, že vgrajeni na vpadnice Ljubljane in ljubljanski obvoznici, kar nenazadnje izhaja tudi iz seznama oziroma evidence lokacij SPS znakov. Prosilec vztraja, da organ z dokumenti razpolaga in da slednje izhaja že iz Pogodbe o javnem naročilu. Iz določb predmetne pogodbe namreč izhajajo obveznosti izbranega izvajalca, med drugim, da izdela in dostavi naročniku tehnološki elaborat za izvajanje del po pogodbi (torej s pogoji razpisne dokumentacije glede SPS znakov) v roku 30 dni po prejemu sklenjene pogodbe, kar je očitno naredil in ga predal naročniku, nato pa v 15 mesecih od uvedbe tudi postavi periferno opremo, upoštevaje dejstvo, da je bila predmetna pogodba sklenjena leta 2021 (in da SPS znaki že nameščeni na vpadnice Ljubljane in na ljubljansko obvoznico). Kot dokončanje gradbenih del po Pogodbi o javnem naročilu šteje izjava izvajalca, da so vsa dela končana in da so zagotovljene vse funkcionalnosti sistema, zahtevane v PZI dokumentacije, kar izvajalec izkazuje z zapisnikom o uspešnem zaključku vseh testov. Nadalje je izvajalec s predmetno pogodbo zavezan tudi s tem, da izroči naročniku vsa dokazila o vgrajenih materialih in konstrukcijah in evidenčne liste in da izdela projekt izvedenih del (PID), upoštevaje nameščenost SPS znakov. Še več, organ naj bi za projekt »Upravljanje s prometom na vpadnicah Ljubljane - periferna oprema« uporabil tudi temu namenjena evropska sredstva na podlagi Pogodbe št. 2430-23-600002 o sofinanciranju projekta Digitalizacije avtocestnega omrežja v Sloveniji in Načrta za okrevanje in odpornost. Vsled tega je pavšalna opredelitev o tem, da organ ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo o dobavi, prevzemu in nameščenosti blaga, po mnenju prosilca še dodatno neverodostojno, glede na stroga pravila za dosleden nadzor nad porabo evropskih finančnih sredstev. Prosilec vztraja, da se izpodbijane odločbe dejansko ne da preizkusiti, saj so razlogi za zavrnitev neobrazloženi in pavšalni.

Organ je dne 8. 7. 2024 pritožba prosilca s prilogami, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede prve točke izreka izpodbijane odločbe je prosilec navedel, da z dokumenti razpolaga, prav tako pa nima zadržkov glede zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov. Prav tako prosilec ni nasprotoval odločitvi v četrti točki izreka, v kateri je organ zahtevi v celoti ugodil. Glede na navedeno v konkretnem primeru prosilec v pritožbi izpodbija odločbo v drugi in tretji točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zatrjuje absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti.

IP pritožbenim navedbam pritrjuje. Primarno IP ugotavlja, da se druge in tretje točka izreka izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je bil dostop delno ali v celoti zavrnjen. Organ je torej zahtevo prosilca v drugi točki izreka delno zavrnil oz. delno ugodil, sklicujoč se na izjemi poslovne skrivnosti in varstva osebnih podatkov, ne da bi konkretno navedel, na katere posamezne dele dokumentov se odločitev nanaša (npr. tretja točka ali prvi odstavek na prvi strani konkretnega dokumenta, ipd.). V drugi točki izreka izpodbijane odločbe pa je organ dostop zavrnil v celoti, kar pomeni, da ni razvidno, o katerih konkretnih dokumentih je organ sploh odločil, ob dejstvu, da je bila predmet zahteve obširna dokumentacija in da se je zahteva prosilca, med drugim, nanašala tudi npr. na dobavnice, prevzemnice in druge dokumente glede SPS znakov, ki naj bi bili že vgrajeni in kar je prosilec opredelil vsebinsko, organ pa bi se do jih moral določno opredeliti (npr. dobavnica, prevzemnica z  dne , št. ipd.).

Nadalje IP ugotavlja, da tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo konkretni razlogi, zaradi katerih je organ zahtevo prosilca v drugi točki izreka delno zavrnil, v tretji točki izreka pa v celoti, obrazložitev pa ostaja zgolj na deklaratorni ravni. Povedano drugače, razlogi za delno zavrnitev in zavrnitev dostopa v obrazložitvi izpodbijane odločbe so navedeni pavšalno, splošno, ni pa razvidno, na katera dejstva in izvedene dokaze je organ oprl svojo odločitev in kakšen ugotovitveni postopek ga je pripeljal do zaključka, da je treba zahtevo prosilca glede dostopa do tehnološkega elaborata, skupaj z vsemi dopolnitvami ter pripombami naročnika, kot je predmet zahteve, delno zavrniti. Prav tako se ni konkretno opredelil do vprašanja, s katerimi dokumenti razpolaga oziroma ne razpolaga in slednje obrazložil. Kot pravilno opozarja prosilec, se organ v odločbi ni izrekel o ključnem dejstvu, da je predmet zahteve dokumentacija iz postopka javnega naročanja, ki je v osnovi javna, zlasti pa v delu, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev in meril javnega naročila. Organ se je skliceval na obstoj izjeme poslovne skrivnosti, brez da bi obrazložil in izkazal izpolnjevanje zakonskih pogojev po 2. členu ZPosS, zato jih tudi ni mogoče preizkusiti. Poleg tega pa, kot rečeno, organ ni izvedel preizkusa z vidika tretjega odstavka 2. člena ZPosS, ali gre za dokumente in v katerem delu, ki so po zakonu javni v povezavi s 35. členom ZJN-3. Iz izpodbijane odločbe tako ni razvidno, da bi organ izvedel kakršen koli ugotovitveni postopek za sprejem takšne odločitve.

Takšen izrek in obrazložitev ne omogočata preizkusa izpodbijane odločbe, zato predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in se primarno konkretno opredeliti do dokumentov, ki so predmet zahteve, torej jih identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je sploh odločil in se jasno opredeliti tudi do vprašanja, s katerimi dokumenti razpolaga oziroma zakaj ne. IP razume, da je dokumentacija obsežna, vendar pa to ne more biti razlog, da je organ ne povzame konkretno. Glede na to, da je določeno dokumentacijo organ že posredoval prosilcu v obliki delnega dostopa, je na mestu, da se v fazi odločanja v ponovljenem postopku tudi prosilec bolj konkretno izjasni, kateri dokumenti so še predmet spora in v katerem delu.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

IP poudarja, da mora organ v primeru sklicevanja na poslovno skrivnost izkazati izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v 2. členu  ZPosS. Nikakor ni dovolj zgolj zatrjevanje, da sta ponudnika v okviru postopka javnega naročanja predložila sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, na kar se je kot glavni argument skliceval organ, saj zgolj sama »pisnost oz. označitev« dokumentov za obstoj poslovne skrivnosti ne zadošča. Slednje lahko zadosti zgolj tretjemu pogoju, da je »imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost«, kar pa mora organ izkazati in ni dovolj zgolj splošno zatrjevanje, še posebej, ker tehnološki elaborat iz junija 2022, ki ga je organ predložil IP, ni označen kot poslovna skrivnost. Organ mora poleg tega dokazati tudi, da gre za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij ter da ima tržno vrednost. Poslovna skrivnost so le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, na strani organa pa je, da jih izkaže, ob dejstvu, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti primarno na subjektu, čigar poslovno skrivnost se varuje, seveda pa je vselej dolžnost organa, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo. IP ob tem ugotavlja, da je organ pravilno v postopek pritegnil stranska udeleženca, pri čemer se je odzval samo eden in še ta ni vstopil v postopek za zaščito svojih interesov, kar je zagotovo okoliščina, ki jo mora organ upoštevati.

Ob morebitni ugotovitvi obstoja izjeme poslovne skrivnosti je nadalje dolžnost organa, da preizkusi, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Javnost informacije tako določa 35. čl. ZJN-3, kakor tudi prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev.

Kljub temu, da je organ v izpodbijani odločbi opozoril na javnost podatkov v postopku javnega naročanja, pa se ni opredelil do vprašanja, ali zahtevana dokumentacija delno ali v celoti izkazuje izpolnjevanje pogojev in meril javnega naročanja. Organ torej sploh ni ugotavljal povezave zahtevanih podatkov s pogoji in merili javnega naročila, ki morajo biti javni, ne samo zaradi 35. čl. ZJN-3, temveč na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je z vidika javnosti še bistveno širša. Kot je IP že večkrat opozoril, se mora vsak, ki stopa v pogodbeni odnos z državo, torej ko prejme javna sredstva, zavedati, da postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, javni. Res je, da se javna naročila med seboj razlikujejo, zlasti z vidika, kaj je predmet obravnave oz. predmet in cilj javnega naročila. V konkretnem primeru je šlo za »upravljanje s prometom na vpadnicah Ljubljane – periferna oprema«, ki vsebuje podatke o tehnologiji in tudi tehnične rešitve, zaradi česar se IP strinja z organom, da lahko zahtevane informacije v določenem delu vsebujejo tudi t. im. »know-haw« oz. razvoj ideje, katerih razkritje bi ogrozilo konkurenčno prednost izbranega ponudnika. Prav zato je bilo v razpisnih pogojih tudi omogočeno varovanje posameznih podatkov s poslovno skrivnostjo, nikakor pa ne tistih informacij, ki predstavljajo izkazovanje pogojev in meril. Ti podatki predstavljajo podlago za porabo javnih sredstev, zato morajo biti vselej javni (z izvedbo delnega dostopa), ne glede na to, kako jih (je) ponudnik označi(l). Takšna je tudi praksa IP v primerljivih zadevah^[1]. Treba se je zavedati, da se nadzor nad postopki javnega naročanja ne konča s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja, tako z vidika delovanja organa kakor tudi samega ponudnika. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani ponudnik tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, za katera se porabljajo javna sredstva, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). Ker slednje izhaja iz zahtevane dokumentacije, bo moral organ to upoštevati v ponovljenem postopku.

Glede osebnih podatkov

Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, čemur prosilec v pritožbi ne nasprotuje. Mora pa organ tudi pri obstoju izjeme varstva osebnih podatkov v ponovljenem postopku po uradni dolžnosti v izrek odločbe izrecno navesti, kateri osebni podatki se na zahtevanih informacijah prekrijejo oz. se dostop do njih dovoli (npr. ime in priimek kontaktne osebe, dokument z dne , št. odstavek, točka 1.1, ipd.), v obrazložitvi odločbe pa navesti razloge za njihovo razkritje oziroma za zavrnitev prostega dostopa.

Delni dostop

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebuje informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, ki ni presežena z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.).

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe glede druge in tretje točke izreka ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo glede druge in tretje točke izreka odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav,

namestnica pooblaščenke

[1]  Odločbe IP št.: 090-169/2018/39, 090-229/2018/8, 021-65/2007, 021-10/2008