prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca za forenzično poročilo med drugim skliceval na izjemo varstva (pred)kazenskega postopka. IP je v pritožbenem postopku, na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi, za mnenje pozval policijo. Ker je ta pojasnila, da so ugotovitve forenzične revizije pomembne za potek predkazenskega postopka in bi posredovanje poročila prosilcu oziroma javnosti lahko škodovalo izvedbi oziroma poteku tega postopka, predvsem v smislu zbiranja obvestil in zavarovanja dokazov, je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-238/2024/4

Datum: 12.7. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 6. 2024, zoper odločbo DARS, d.d., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2024-BP z dne 21. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 6. 2024, zoper odločbo DARS, d.d., št. 0.5.5./2024-BP z dne 21. 5. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

1.     Prosilec je dne 24. 4. 2024 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi

z revizijo poslov……………….Prosil je za končno verzijo poročila revizije,…………….. Navaja, da se revizija poslov, ki jo je naročil nadzorni svet organa, nanaša na posle, ki so bili izvedeni kot postopki javnih naročil, katerih naročnik je bil organ, zato zahtevano poročilo izvira iz njegovega delovnega področja. Končna verzija poročila po njegovem šteje za informacijo javnega značaja, zato prosi, da mu jo organ posreduje v zakonskem roku, fotokopijo ali elektronski zapis.

2.     O zahtevi prosilca je organ dne 21. 5. 2024 odločil z odločbo št. 0.5.5./2024-BP, s katero jo je

v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ najprej citira 1. in 4. člena ZDIJZ in ugotavlja, da je zavezanec za posredovanje informacije javnega značaja, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja. Dalje med drugim navaja, da zahtevano forenzično poročilo ne izvira iz njegovega delovnega področja. Delovno področje DARS je opredeljeno v 1. členu ZDARS-1, ki določa, da DARS izvaja naloge prostorskega načrtovanja, umeščanja v prostor in pridobivanja zemljišč ter gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest v skladu z zakoni, drugimi predpisi in pogodbami, sklenjenimi na podlagi zakona ter stvarnopravnega razmerja v zvezi z avtocestami. Sodna praksa je zavzela stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ takrat, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti in pravne koristi posameznikov, ki iz tega javnopravnega režima izhajajo. Organ ugotavlja, da je bilo forenzično poročilo, ki je predmet tega postopka, pripravljeno skladno s pravili stroke forenzičnega preiskovanja, kot jih opredeljuje mednarodno združenje preizkušenih preiskovalcev prevar, zlasti kodeks poklicnih standardov in kodeks poklicne etike ter dobro prakso notranjega preiskovanja. Forenzično poročilo je bilo torej pripravljeno s strani zunanjih strokovnjakov in se ne nanaša na delovno področje oziroma dejavnost DARS, ki jo opravlja na podlagi ZDARS-1, saj se v njem obravnava izključno preveritev revidiranih poslov, ki jih je DARS že izvedel. Primarni cilj oziroma namen forenzične revizije in posledično forenzičnega poročila je bila preveritev zakonitosti revidiranih poslov in odkriti razloge za sum, ali je bilo s strani deležnikov storjeno kakršno koli kaznivo dejanje na škodo DARS. Navedeno pomeni, da je forenzično poročilo namenjeno (predvsem) preveritvi zakonitosti revidiranih poslov in pripravi podlage za (morebitno) uveljavljanje sodnih postopkov, kar pa se ne nanaša na dejavnost, ki jo DARS opravlja na trgu. Forenzično poročilo tako ne predstavlja informacije javnega značaja, saj ne izhaja iz delovnega področja DARS, temveč se vsebina tega dokumenta nanaša (zgolj) na presojo pravilnosti in zakonitosti revidiranih poslov in posledično podaji podlage za uveljavljanje (morebitnih) sodnih postopkov. Drugače navedeno, forenzično poročilo je dokument, namenjen presoji zakonitosti revidiranih poslov, zato se ne nanaša na delovno področje DARS in posledično ne predstavlja informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Prosilec bi bil na podlagi določb ZDIJZ upravičen le do dokumentacije, ki se nanaša na revidirane posle, ne pa do forenzičnega poročila, ki te posle presoja z vidika odkrivanja prevar in preverjanja predpisane skrbnosti različnih subjektov, povezanih s temi ravnanji, in sicer predvsem z namenom odkrivanja dejanskega obstoja kaznivih ali drugih ravnanj v poslovanju DARS. Organ dalje obširno navaja, da zahtevano forenzično poročilo predstavlja poslovno skrivnost in pojasnjuje, zakaj gre za zakonsko izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dalje se organ sklicuje tudi na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer navaja, da je bilo forenzično poročilo pridobljeno v zvezi s postopkom kazenskega pregona. Izpostavlja, da je Nacionalni preiskovalni urad že ob koncu leta 2023, na podlagi 34. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, pričel z zbiranjem podatkov, ki so se nanašali (tudi) na revidirane posle, zaradi česar se je nadzorni svet odločil za izvedbo forenzične preiskave. Forenzično poročilo je……………. Forenzično poročilo torej predstavlja dokaz v sodnem oziroma predkazenskem postopku, ki (še vedno) poteka, zato bi razkritje tega dokumenta lahko povzročilo škodne posledice za ta postopek, saj je v interesu (vsake) sodne preiskave, da se dokazi ne razkrivajo javnosti. Organ se v nadaljevanju sklicuje še na izjemo varstva sodnih postopkov po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjemo notranjega delovanja ter pojasnjuje, zakaj zahtevano forenzično poročilo izpolnjuje vse zakonske pogoje tudi za obstoj predmetnih dveh izjem. Dalje organ ocenjuje, da delni dostop (7. člen ZDIJZ) do zahtevanega poročila ni mogoč. Forenzično poročilo temelji (predvsem) ………….Vsebnost in koncentracija zaupnih podatkov je namreč v forenzičnem poročilu tolikšna, da delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoče izvesti na način, da se iz dokumenta izločijo, saj bi v tem primeru popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, hkrati je vsebina teh razgovorov takšna, da bi bilo mogoče iz njene vsebine ugotoviti osebo, ki jo je podala. Navedeno pomeni, da izpovedi zaposlenih na DARS ni mogoče izločiti iz forenzičnega poročila na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Forenzično poročilo pa bi bilo brez te vsebine (popolnoma) brez vsebinske vrednosti. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da zahtevano poročilo izpolnjuje pogoje za več zakonskih izjem, zato ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja in je treba zahtevo prosilca v celoti zavrniti. Posebni stroški postopka niso nastali.

3.     Zoper odločbo organa je prosilec dne 7. 6. 2024 vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo zahteve.

Vztraja, da zahtevano forenzično poročilo izvira iz delovnega področja organa in posledično predstavlja informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Poudarja, da je pojem delovno področje izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007). Za izvajanje poslov, ki so
opredeljeni v 1. členu ZDARS-1, je nujno potrebno sprejemanje odločitev, ki je neločljivo
povezano s samim delovnim področjem zavezanca. Namreč skladno s 265. in 266. členom
ZGD-1 uprava gospodarske družbe vodi posle družbe in zastopa ter predstavlja družbo. V okvir
navedenega pa sodi tudi organizacija delovnega procesa družbe, saj se naloge iz 1. člena
ZDARS-1 ne morejo opravljati brez celotnega organizacijskega ustroja. Ob upoštevanju, da revidirani posli, ki so predmet forenzičnega poročila, v nobenem primeru ne bi mogli biti izpeljani brez izvajanja nalog v okviru delovnega področja zavezanca, se tudi nadaljnja presoja, torej vključno forenzično poročilo, ne more izvajati izven delovnega področja zavezanca, saj se očitno preverjajo isti postopki. Torej postopki, na podlagi, katerih so bili izpeljani določeni posli, so spadali v delovno področje organa. Sedaj se, kot navaja organ (2. odstavek 3. stran odločbe) izvaja izključno preveritev revidiranih poslov. Glede na navedeno gre za neločljivo povezanost forenzičnega poročila s posli, ki jih je organ izvedel v okviru zakonsko določenih pristojnosti, to je z izvajanjem javnopravnih nalog. Prosilec poudarja, da ne drži navajanje organa, da bi določena naloga morala biti navedena kot javnopravna (glej npr. Sodbo Upravnega sodišča RS 1 U 1435/2016-38 z dne 18. 7. 2018). Ne strinja se, da je zahtevano poročilo poslovna skrivnost. Med drugim navaja, da »presoja pravilnosti in zakonitosti revidiranih poslov« ne more izpolnjevati poslovne skrivnosti po 2. členu ZPPoS, saj informacija, ali je posel pravilen in
zakonit nima nikakršne tržne vrednosti in tretje osebe iz tega naslova ne morejo utrpeti škode
ali pridobiti koristi. Glede na navedeno je organ napačno ugotovil, da forenzično poročilo
v celoti predstavlja poslovno skrivnost. V zvezi s sklicevanjem organa na potek (pred)kazenskega postopka meni, da ker so bila preiskovalna ravnanja že opravljena, forenzično poročilo pa
posredovano NPU, ni mogoče ugotoviti, kako bi razkritje te informacije vplivalo na izvedbo
kazenskega postopka. Namreč, kot izhaja iz obrazložitve organa,……………... Navedeno pomeni, da elementa presenečenja za vse udeležene v predkazenskem postopku ni več. Prav tako je potrebno upoštevati, da …………………..Navedeni posel pa ni naveden med posli, ki so bili predmet forenzičnega poročila. Glede na navedeno je organ zmotno uporabil 6. točko 1. odstavka ZDIJZ, saj to poročilo ni bilo pridobljeno, ne sestavljeno zaradi kazenskega postopka. Navedeno predstavlja tudi napačno ugotovitev dejanskega stanja. Ne strinja se s sklicevanjem organa na izjemo varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker meni, da organ ni izkazal nobene škode za prihodnji sodni postopek. Prav tako oporeka sklicevanju organa na izjemo notranjega delovanja. Organ v konkretnem primeru ni dokazal, da bi razkritje podatkov iz forenzičnega poročila povzročilo motnje pri njegovem delovanju s standardom onkraj razumnega dvoma, zaradi česar je tudi v tem primeru podana kršitev materialnega prava. Iz vsega navedenega po njegovem izhaja, da je organ ob izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabil materialno pravo in posledično napačno ugotovil dejansko stanje, kar vse je imelo za posledico sprejeto napačno odločitev, kot izhaja iz izpodbijane odločitve.

4.     Pritožbo prosilca je organ dne 21. 6. 2024 posredoval v odločanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in

vloženo po upravičeni osebi.

5.    IP je dne 26. 6. 2024, s pozivom št. 090-238/2024/2, Policijo, Generalno policijsko upravo, pozval

za mnenje na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Ta določa, da mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.

6.     Odgovor Policije, ……je IP prejel dne 11. 7. 2024. V njem je policija pojasnila, da predkazenski

postopek v predmetni zadevi še vedno vodi. Forenzično poročilo so v družbi DARS, d.d. sicer izvedli na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe in ga odstopili policiji, med drugim pa je revizija zajela tudi posle, ki so predmet predkazenskega postopka. Glede na dejstvo, da so ugotovitve forenzične revizije tudi pomembne za potek predkazenskega postopka in bo policija tudi na tej podlagi še izvajala določene aktivnosti v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, menijo (takšno pa je tudi mnenje Specializiranega državnega tožilstva, ki usmerja kazenski postopek), da bi posredovanje poročila prosilcu oziroma javnosti o ugotovitvah revizije lahko škodovalo izvedbi oziroma poteku predkazenskega postopka, predvsem v smislu zbiranja obvestil in zavarovanja dokazov.

Pritožba ni utemeljena.

7.     IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v

katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

8.     ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega

značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej organi (1. člen ZDIJZ).

9.     Ker se je organ v izpodbijani odločbi najprej skliceval, da zahtevano poročilo ne izvira iz 

njegovega delovnega področja in da posledično ne gre za informacijo javnega značaja, se je moral IP v tem postopu najprej opredeliti do tega vprašanja. Ni pravilno stališče, da zahtevano poročilo ne izvira iz delovnega področja organa. Kot izhaja iz navedb organa v izpodbijani odločbi, je bilo poročilo naročeno in pridobljeno za namen preverjanja oz. revidiranja poslov, ki jih organ izvaja in spadajo med njegove naloge po ZDARS-1, torej je z njimi neposredno povezano. Zgolj ugotovitev, da poročilo ni bilo pripravljeno s strani samega organa, ampak s strani zunanjih strokovnjakov, pa ne zadostuje za zaključek, da ne gre za informacijo javnega značaja. Iz definicije informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da gre za informacijo, ki se lahko nahaja v kakršnikoli obliki, izdelal pa jo je organ sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker se zahtevano poročilo nanaša na izvajanje nalog, ki jih organ opravlja po ZDARS-1, oziroma je v z njimi neposredno povezano, IP ugotavlja, da zahtevano poročilo izvira iz delovnega področja organa. Ob tem IP pritrjuje prosilcu, ki se je v pritožbi skliceval na tozadevno prakso IP in sodno prakso, zlasti na odločitev Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, po kateri delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.

10.  Organ je v izpodbijani odločbi navajal več zakonskih izjem, zaradi katerih je treba

dostop do zahtevanega poročila prosilcu v celoti zavrniti. Ob tem IP najprej pojasnjuje, da za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja zadošča že obstoj ene zakonske izjeme, zato je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj izjeme varstva (pred)kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

11.  Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva

nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer: - da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ter

- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

Pri tem je treba upoštevati še 13. člen Uredbe, na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.

12.  Kot izhaja iz tč. 5 in 6 obrazložitve te odločbe, je IP v tem pritožbenem postopku za mnenje pozval

Policijo, Generalni policijski urad, ki je dne 11. 7. 2024 odgovorila, da v zvezi z zahtevanim poročilom predkazenski postopek še teče in da so ugotovitve forenzične revizije pomembne za potek predkazenskega postopka, policija pa bo tudi na tej podlagi še izvajala določene aktivnosti v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Posledično je policija mnenja, da  bi posredovanje poročila prosilcu oziroma javnosti o ugotovitvah revizije lahko škodovalo izvedbi oziroma poteku predkazenskega postopka, predvsem v smislu zbiranja obvestil in zavarovanja dokazov.

13.  Upoštevaje navedeno je IP sledi ugotovitvi policije, da se zahtevano poročilo nahaja v odprti zadevi

predkazenskega postopka, s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme, prav tako pa je policija pojasnila in argumentirala posledice razkritja dokumenta (škoda za zbiranje obvestil in zavarovanje dokazov) ter je tako izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam potek predkazenskega postopka. IP tako zaključuje, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

14.  IP ob tem poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega

postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru policija. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, tč. 8) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje (pred)kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene policije ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, IP nima podlage, da bi v obravnavanem primeru dvomil vanjo. IP s tem v zvezi meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav tako je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve).

15.  Organ je izjemo varstva (pred)kazenskega postopka zatrjeval za celoten dokument in da je celotno

poročilo del gradiva v postopku, ki ga policija še vodi, izhaja tudi iz odgovora policije z dne 11. 7. 2024. Posledično je IP sledil obrazložitvi in zaključku organa, da delni dostop do zahtevanega dokumenta v smislu 7. člena ZDIJZ ni mogoč.

16.  Ker je IP ugotovil obstoj izjeme varstva (pred)kazenskega postopka, se do drugih zatrjevanih

izjem od prostega dostopa po 2.,8. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, posebej ne opredeljuje. Kot že pojasnjeno, za zavrnitev dostopa namreč zadostuje že obstoj ene od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ.

17.  IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni

utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

18.  Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi

(prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

19.  Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007

- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka