prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do ponudbene dokumentacije, ki jo je na javnem naročilu oddal neizbrani ponudnik. Organ je zahtevo delno zavrnil zaradi poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov. Pritožbo stranskega udeleženca (neizbranega ponudnika) je IP v celoti zavrnil, ker njegove pritožbene navedbe glede zlorabe pravice in obstoja poslovne skrivnosti niso bile utemeljene. Pritožbi prosilca je IP delno ugodil, ker del dokumentacije, ki je predmet pritožbe, ne more imeti oznake poslovne skrivnosti, ker se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Gre za prosto dostopne podatke na podlagi 35. čl. ZJN-3 in 1. al. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Obravnavani dokumenti (račun – končna situacija, mesečna situacija, rekapitulacija mesečne situacije, ki jih je neizbrani ponudnik priložil v okviru referenc) so bili sicer pridobljeni po sklenitvi pogodbe, vendar zaradi tega niso izvzeti iz nadzora javnosti. Izkazujejo namreč, na kakšen način je izvajalec opravil dela na podlagi javnega naročila, nadzor nad postopki javnega naročanja pa se ne konča s podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem, temveč se glavni nadzor z izborom šele začenja. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani izvajalec tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti. IP je organu naložil, da te dokumente posreduje prosilcu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-343/2023/6

Datum: 27. 12. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju stranski udeleženec) z dne 10. 11. 2023, in o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 11. 2023, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 0.5.5./2023/TU-69, z dne 19. 10. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 13. 11. 2023 se delno ugodi in se prva, druga in tretja alineja točke 1.c) izreka odločbe Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., št. 0.5.5./2023/TU-69, z dne 19. 10. 2023, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

- Račun - končna situacija št. 112/2022, Obnova ceste in objektov AC A5-0810/0910 Vučja vas-Murska Sobota od km 5.494 do km 6.590, 0175 priključek Murska Sobota, 0811/0911 Murska Sobota-Lipovci od km 0.000 do km 3.789, 0176 priključek Lipovci in 0812/0912 Lipovci-Turnišče od km 0.000 do km 0.725 (...),

- Mesečna situacija, Obnova ceste in objektov AC A5-0810/0910 Vučja vas-Murska Sobota, 0175 priključek Murska Sobota, 0811/0911 Murska Sobota-Lipovci, 0176 priključek Lipovci in 0812/0912 Lipovci-Turnišče (...),

- Rekapitulacija mesečne situacije, Obnova ceste in objektov AC A5-0810/0910 Vučja vas-Murska Sobota, 0175 priključek Murska Sobota, 0811/0911 Murska Sobota-Lipovci, 0176 priključek Lipovci in 0812/0912 Lipovci-Turnišče.

2. Glede sklepa o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca se pritožba prosilca zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., št. 0.5.5./2023/TU-69, z dne 19. 10. 2023, zavrne.

3. Pritožba stranskega udeleženca z dne 10. 11. 2023 zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., št. 0.5.5./2023/TU-69, z dne 19. 10. 2023, se zavrne.

4. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov se zavrne.

6. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

Prosilec je 22. 9. 2023 na organ naslovil zahtevo, da mu organ posreduje fotokopije ali elektronske verzije dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »Dobava in montaža jeklenih varnostnih ograj, sklop 2, 3, 5-14«, ki je bilo objavljeno dne 2. 5. 2023 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN002606/2023-B01 in TED pod št. objave 2023/S 086-264468, še posebej pa:

1. celotno ponudbeno dokumentacijo stranskega udeleženca (v vseh sklopih, za katere je oddal ponudbo), vključno z morebitnimi dodatnimi pojasnili in dopolnitvami ponudbene dokumentacije in vso korespondenco naročnika z navedenim ponudnikom v zvezi s prejeto ponudbo (najmanj celotno komunikacijo med naročnikom in ponudnikom, ki se omenja v odločitvi o oddaji javnega naročila št. 3.1.3./2-000077/2023 z dne 24. 8. 2023);
2. naročnikovo dokumentacijo, iz katere je razviden potek in rezultati preverjanja in ocenjevanja ponudb, kot npr. poročilo o pregledu in ocenjevanju ponudb ali podobno.

Organ je z odločbo št. 0.5.5./2023/TU-69, z dne 19. 10. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in navedbe stranskega udeleženca, pojasnil je pomen načela prostega dostopa in pojem informacija javnega značaja, povzel je zakonske določbe, ki se nanašajo na izjemi od prostega dostopa do informacij javnega značaja v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V nadaljevanju se je opredelil glede obstoja navedenih izjem v zvezi s posameznimi zahtevanimi dokumenti. Najprej je organ navedel vse dokumente, glede katerih je odločil v točki 1.a) izreka izpodbijane odločbe. V tem delu je organ zahtevi prosilca delno ugodil in mu omogočil delni dostop, ki se izvede tako, da se v dokumentih izločijo osebni podatki v skladu s 7. členom ZDIJZ, saj za njihovo razkritje ni podane pravne podlage po 1. točki tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako za njihovo razkritje ni podan javni interes, ki bi bil močnejši od interesa varovanja osebnih podatkov. Za vsak dokument posebej je organ navedel, kateri osebni podatki se prekrijejo. V nadaljevanju je organ obrazložil svojo odločitev glede dokumentov, navedenih v točki 1.c) izreka izpodbijane odločbe, glede katerih je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj gre pri navedenih dokumentih za poslovno skrivnost stranskega udeleženca (in jo je kot tako tudi označil), za razkritje teh dokumentov pa tudi ni podane pravne podlage po 1. točki tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako za njihovo razkritje ni podan javni interes, ki bi bil močnejši od interesa varovanja zahtevanih podatkov. Z razkritjem teh dokumentov bi stranskemu udeležencu lahko nastala premoženjska škoda. Poleg tega je interes po varovanju konkurenčnih prednosti, ki bi se razkrile z vpogledom v dokument, po oceni organa močnejši od interesa javnosti, da se z dokumentom seznani. Dokumentacija organa, iz katere je razviden potek in rezultati preverjanja in ocenjevanja ponudb, kot npr. poročilo o pregledu in ocenjevanju ponudb ali podobno, je poslovna skrivnost organa, kar izhaja tudi iz 5. in 8. alineje 16. člena Pravilnika o izvajanju nabavnih postopkov družbe DARS. Za razkritje teh dokumentov tudi ni podane pravne podlage po 1. točki tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako za njihovo razkritje ni podan javni interes, ki bi bil močnejši od interesa varovanja zahtevanih podatkov, zato se zahteva prosilca v tem delu v celoti zavrne. Dokumenti, ki so navedeni v točki 1.b) izreka izpodbijane odločbe, se prosilcu razkrijejo v celoti, saj organ ugotavlja, da zanje ne obstaja nobena izjema v skladu s 6. členom ZDIJZ.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

Zoper navedeno odločbo sta vložila pritožbo prosilec in stranski udeleženec.

Dne 13. 11. 2023 je organ prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 0.5.5./2023/TU-69, z dne 19. 10. 2023. Prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi in organu naloži, da prosilcu posreduje naslednje dokumente v celoti:

- Račun - končna situacija št. 112/2022, Obnova ceste in objektov AC A5-0810/0910 Vučja vas-Murska Sobota od km 5.494 do km 6.590, 0175 priključek Murska Sobota, 0811/0911 Murska Sobota-Lipovci od km 0.000 do km 3.789, 0176 priključek Lipovci in 0812/0912 Lipovci-Turnišče od km 0.000 do km 0.725 (...),

- Mesečna situacija, Obnova ceste in objektov AC A5-0810/0910 Vučja vas-Murska Sobota, 0175 priključek Murska Sobota, 0811/0911 Murska Sobota-Lipovci, 0176 priključek Lipovci in 0812/0912 Lipovci-Turnišče (...),

- Rekapitulacija mesečne situacije, Obnova ceste in objektov AC A5-0810/0910 Vučja vas-Murska Sobota, 0175 priključek Murska Sobota, 0811/0911 Murska Sobota-Lipovci, 0176 priključek Lipovci in 0812/0912 Lipovci-Turnišče,

- Sklep o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca,

pri čemer se v navedenih dokumentih izločijo zgolj osebni podatki.

Prosilec je navedel, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali bo organ prosilcu omogočil dostop do Sklepa o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca in v kakšnem obsegu. Izpodbijana odločba je v izpodbijanem delu (glede dostopa do dokumentov, ki so našteti v prvih treh alinejah točke 1.c) izreka izpodbijane odločbe in glede molka v zvezi z dostopom do Sklepa o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca), nepravilna in nezakonita, kar je podrobneje obrazložil v nadaljevanju. Prosilec uvodoma navaja, da se strinja s tem, da se v dokumentih, ki jih je zahteval, prekrijejo osebni podatki, kot to zahteva 6. člen ZDIJZ. Ne strinja pa se z izpodbijano odločbo v delu, kjer se je organ skliceval na izjemo poslovne skrivnosti in je posledično dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil v celoti. Prosilec zato zahteva, da se mu zahtevani dokumenti razkrijejo v celoti (z izjemo osebnih podatkov, v kolikor jih sploh vsebujejo glede na to, da gre za račune oz. mesečne situacije in sklep o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca). Prosilec je povzel navedbe stranskega udeleženca v delu, ki se nanaša na obstoj legitimnega interesa prosilca, da vpogleduje v ponudbo stranskega udeleženca. Prosilec nadalje navaja, da iz navedb v dopisu ne izhaja, ali je stranski udeleženec v oddani ponudbi oz. kadarkoli kasneje do trenutka vložitve prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja sploh predložil sklep o varovanju poslovne skrivnosti (ali drug tovrsten dokument, iz katerega bi izhajalo, ali družba določene podatke šteje za svojo poslovno skrivnost). Prav tako iz dopisa stranskega udeleženca ni razvidno, ali je katerekoli dele ponudbe že v sami ponudbi označil z oznako poslovne skrivnosti. Ta dejstva tudi niso razvidna iz same izpodbijane odločbe, saj je v njej v točki 23 (stran 15) zgolj pavšalno zapisano, da se glede dokumentov, navedenih v točki 1.c) izreka te odločbe in naštetih v nadaljevanju te odločbe, zahteva prosilca v celoti zavrne, saj gre pri navedenih dokumentih za poslovno skrivnost izvajalca (in jo je kot tako tudi označil), za razkritje teh dokumentov pa tudi ni podane pravne podlage po 1. točki tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako za njihovo razkritje ni podan javni interes, ki bi bil močnejši od interesa varovanja zahtevanih podatkov. Organ navaja, da bi z razkritjem teh dokumentov stranskemu udeležencu lahko nastala premoženjska škoda. Poleg tega je interes po varovanju konkurenčnih prednosti, ki bi se razkrile z vpogledom v dokument po oceni organa močnejši od interesa javnosti, da se z dokumentom seznani. Prosilec navaja, da v kolikor stranski udeleženec v oddani ponudbi oz. kadarkoli kasneje do trenutka vložitve prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja ni predložil sklepa o varovanju poslovne skrivnosti in tudi v sami ponudbi ni označil, katere dokumente šteje za svojo poslovno skrivnost, ni nobenih ovir za to, da se prosilcu v celoti omogoči dostop do vseh zahtevanih dokumentov in je izpodbijana odločba v tem delu nepravilna in nezakonita. Če je namreč stranski udeleženec predložil sklepe o poslovni skrivnosti šele v fazi obravnave predmetne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, pomeni, da je bil s predložitvijo prepozen. Dokumenti, ki predstavljajo poslovno skrivnost, morajo biti označeni kot taki že v fazi oddaje ponudbe oz. v fazi, ko so predloženi naročniku, če gre za dokumente, ki se nanašajo na pogodbeno fazo izvajanja javnega naročila, obenem s takimi dokumenti pa mora biti predložen tudi sklep o poslovni skrivnosti, ki posamezen dokument označuje za zaupnega. Nadalje pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja vsebina morebitnega sklepa o poslovni skrivnosti, naveden sklep pa prosilcu tudi ni bil posredovan, zato prosilec ne more preveriti, katere informacije je stranski udeleženec sploh določil za njegovo poslovno skrivnost in tako posledično ne more preveriti pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe v tem delu. Zaradi navedenega je bila prosilcu kršena pravica do izjave v postopku, organ pa je izpodbijano odločbo utemeljil na dokumentih (dopisu stranskega udeleženca z dne 16. 10. 2023 oz. morebitnih sklepih o poslovni skrivnosti), ki prosilcu niso znani, in že iz tega razloga je potrebno odločbo v tem delu razveljaviti ter prosilcu omogočiti vpogled v celotno vsebino dokumentov, ki jih je zahteval. Nadalje, organ je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov, ki po svoji vsebini predstavljajo račun - končno situacijo, mesečno situacijo in rekapitulacijo mesečne situacije. V konkretnem primeru gre torej za dokumente v zvezi s porabo javnih sredstev, ki jih ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Nadalje pa so ti dokumenti prosto dostopni tudi po določbah ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker predstavljajo podatke o izpolnjevanju razpisnih pogojev in porabi javnih sredstev. Iz situacij/računov namreč izhaja zgolj, katera dela so bila na projektu oz. po pogodbi opravljena, v kakšni količini in po kakšni ceni, vse to pa so javni podatki. Javnost namreč lahko preveri smotrnost in upravičenost porabe javnih sredstev le na način, da pridobi tudi vpogled v izdane situacije/račune po posameznih pogodbah o izvedbi javnih naročil ter tako presodi, ali so bila javna sredstva porabljena namensko in skladno s pogodbenimi zahtevami ter tudi z določbami razpisne dokumentacije. Prosilec je povzel 2. člen ZPosS in pojasnil, da so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve, ki izhajajo iz navedene določbe. Poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Prosilec opozarja, da niti stranski udeleženec v svojem dopisu z dne 16. 10. 2023 niti organ v izpodbijani odločbi nista konkretno opredelila, zakaj naj bi podatki iz situacij/računov predstavljali strokovno znanje, izkušnje ali poslovne informacije družbe, katerih razkritje bi povzročilo škodo znanstvenemu ali tehničnemu potencialu, poslovnih ali finančnim interesom družbe, njenim strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti. Tako se nista v ničemer konkretno opredelila z vidika tržne vrednosti zahtevanih podatkov in škode, ki bi stranskemu udeležencu nastala z razkritjem zahtevanih podatkov. Stranski udeleženec je navedel le, da »interes prosilca ne more biti drugačen, kot je nelegalno zbiranje koristnih informacij za lastne potrebe«, s čimer ni na noben način konkretiziral (potencialnega) nastanka škode stranskemu udeležencu. Prav tako pa je tudi organ v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedel, »da bi z razkritjem teh dokumentov izvajalcu lahko nastala premoženjska škoda«, s čimer tudi ni konkretiziral nastanka škode stranskemu udeležencu. Iz zgoraj navedenih razlogov je izpodbijana odločba napačna in tudi neobrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (4. tč. 1. odst. 237. čl. ZUP, v povezavi s 5. odst. 22. čl. ZDDZ). Ob tem prosilec poudarja, da je izjeme potrebno uporabljati restriktivno (tako tudi sodna praksa, npr. Sklep X Ips 320/20103). Nadalje, tudi v kolikor bi naslovni organ utemeljeno ugotovil izjemo po 6. členu ZDIJZ (op. ki pa v konkretnem primeru po mnenju prosilca ni podana), bi moral skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu kljub temu dovoliti dostop do zahtevanega podatka, saj gre za podatek, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, glede katerih so določeni strožji pogoji glede izjem do izključitve dostopa do informacij javnega značaja. Organ bi v vsakem primeru skladno z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ moral tudi tehtati med javnim interesom glede razkritja določenih informacij in interesom drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, upoštevaje, da gre v konkretnem primeru za porabo javnih sredstev, česar pa organ ni storil. Podatki, katerih razkritje zahteva prosilec po ZDIJZ v tem postopku, predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga oziroma podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in so po drugem odstavku 35. člena ZJN-3 javni. S predloženimi dokazili o izpolnjevanju referenčnega pogoja ponudnik dokazuje, da blago ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Iz povedanega sledi, da gre za podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril oziroma zahtev iz razpisne dokumentacije. Čim pa je tako, gre po določbi drugega odstavka 35. člena ZJN-3 za podatke, ki so javni (primerjaj UPRS sodba I U 1647/2017-29).

Dne 10. 11. 2023 je organ prejel pritožbo stranskega udeleženca zoper odločbo št. 0.5.5./2023/TU-69, z dne 19. 10. 2023, pri čemer se pritožuje glede delov, s katerimi je bilo prosilcu delno oz. v celoti ugodeno. Zoper del izreka izpodbijane odločbe, s katerim je bil prosilčev predlog za vpogled v dokumentacijo zavrnjen, tj. zoper točko 1. c), se stranski udeleženec ne pritožuje. Pritožbo vlaga iz vseh razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 237. člena ZUP. Stranski udeleženec uvodoma izpostavlja, da je organ zagrešil bistveno kršitev, saj je odločba pomanjkljivo obrazložena. Prav tako je v odločbi pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, saj posamezna relevantna dejstva sploh niso ugotavljana, kar vse je posledica napačne uporabe materialnega prava. Materialno pravo je skladno s 1. točko prvega odstavka 237. člena ZUP napačno uporabljeno, če je bil materialni predpis napačno uporabljen, oziroma če sploh ni bil uporabljen. Organ je v točki 7. obrazložitve izpodbijane odločbe napačno ocenil položaj prosilca in neutemeljeno ni sledil relevantnim pojasnilom stranskega udeleženca, da gre v primeru prosilca glede na v priglasitvi stranske udeležbe z dne 16. 10. 2023 opredeljene okoliščine, za povsem nelegitimne interese prosilca. Stranski udeleženec je povzel navedbe, s katerimi organ pojasnjuje, da se dostop do informacij javnega značaja ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Stranski udeleženec izpostavlja, da je naziranje organa napačno in da bi moral ta v konkretnem primeru upoštevati zadnji odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Tudi 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Popolnoma jasno je, da vpogledovanje prosilca kot izbranega ponudnika v postopku javnega naročila JN002606/2023-B01 v dokumentacijo stranskega udeleženca kot ponudnika, čigar ponudba je bila v tem istem javnem naročilu zavrnjena, predstavlja šikaniranje in zlorabo pravic, za dosego lastnih nezakonitih ciljev. Prosilec ne more imeti legitimnega interesa za vpogledovanje v ponudbeno dokumentacijo stranskega udeleženca, četudi bi ga morda lahko imel kdo drug, ki bi v ponudbeno dokumentacijo vpogledoval z vidika preverjanja zakonitosti delovanja organa kot porabnika proračunskih sredstev, predvsem pa tudi z vidika porabe proračunskih sredstev (nekdo drug bi torej lahko imel legitimen interes, nikakor pa to ne more biti prosilec kot konkurent in izbrani ponudnik). S strani prosilca gre v konkretnem primeru za eklatantno zlorabo instituta dostopa do informacij javnega značaja. Organ bi moral z vsemi sredstvi preprečiti, da se prosilec na dolozen način ne dokoplje do kakršnekoli dokumentacije stranskega udeleženca, predvsem pa ne tiste, pri kateri je jasno, da gre za strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, kar vse ima tržno vrednost in bo v nadaljevanju lahko prosilec to uporabil v svoj prid in korist. Stranski udeleženec se v izogib ponavljanja, glede zlorabe pravic in nelegitimnih interesov prosilca in glede dejstev, ki zadevajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, izrecno sklicuje na vse navedbe, ki jih je sam že podal v okviru svoje priglasitve stranske udeležbe z dne 16. 10. 2023 (te navedbe tako po izrecni volji stranskega udeleženca predstavljajo tudi pritožbene navedbe). Stranski udeleženec izpostavlja, da je odločba organa tudi notranje nekoherentna, kontradiktorna oz. nasprotujoča (oz. so si nasprotujoči posamezni deli odločitve). Stranski udeleženec je navedel dokumentacijo, ki je navedena v zadnji alineji točke 1. a) izreka izpodbijane odločbe kot dokumentacija, ki se prosilcu delno razkrije (glej 4. stran izpodbijane odločbe) in pojasnil, da je glede te iste dokumentacije v točki 1. c) izreka izpodbijane odločbe določeno, da se v celoti zavrne vpogled v njo (glej 7. in 8. stran izpodbijane odločbe). Stranski udeleženec je navedel tudi to dokumentacijo. Odločitev v točki 1. c) izpodbijane odločbe je v celoti pravilna in zakonita, kar pa ne velja za odločitev v zadnji alineji točke 1. a) izreka izpodbijane odločbe. Dokumentacija, ki se glede na en del izpodbijane odločbe ne bo dala na vpogled, se tako nezakonito daje na vpogled po drugem delu izpodbijane odločbe, čeravno gre vsebinsko za popolnoma isto dokumentacijo, ki v celoti predstavlja poslovno skrivnost. Dokumentacija, ki se prosilcu daje na podlagi izpodbijane odločbe delno na vpogled v okviru zadnje alineje točke 1. a) izreka, je bila s strani stranskega udeleženca dana organu naknadno, na podlagi z njegove strani izražene želje (poziva), da se mu da za lažji pregled v eno mapo tako tiste dokumente, ki so za javnost (tj. Tehnični list in Izjavo o lastnostih), kakor tudi tiste, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Skombinirana dokumentacija je bila tako s strani stranskega udeleženca poslana na podlagi naknadne dopolnitve, sedaj pa bi organ očitno to dopolnjeno (skombinirano) dokumentacijo, tudi tisto, ki evidentno predstavlja poslovno skrivnost, po izpodbijani odločitvi, posredoval prosilcu. Dopolnjena (skombinirana) dokumentacija po pozivu organa je opremljena z vodnim tiskom zaupno in s pripisom na desni strani dokumentov »Zaupno, samo za notranjo uporabo! …, varnostne in protihrupne ograje d.o.o.« (stranski udeleženec je priložil tudi grafično podobo tega pripisa). Vsepovsod, kjer je uporabljen ta vodni tisk in zapis (grafična podoba), gre seveda za poslovno skrivnost, četudi ni bilo na dokumentu še posebej štampiljke poslovna skrivnost. Je pa bila štampiljka poslovna skrivnost na teh istih dokumentih ob prvotnem pošiljanju ponudbene dokumentacije. Dokumentacija, ki je bila kot poslovna skrivnost s strani stranskega udeleženca opredeljena enkrat (tako da je bila opremljena s štampiljko poslovna skrivnost), mora biti kot takšna opredeljena tudi v drugem primeru, ko je bila poslana dodatno, in to na izrecno željo oz. poziv organa. Poziv organa je bil izražen v smislu, da se mu zagotovi enostavnejši pregled. Vsi dokumenti, pri katerih je stranski udeleženec v nadaljevanju zapisal »ne«, prav gotovo predstavljajo poslovno skrivnost in stranski udeleženec niti pod razno ne dovoljuje, da se razkrijejo. Poslovno skrivnost predstavlja tudi TÜV dokument DB ALKA – Certificate FPC. Stranski udeleženec je prepisal zadnjo alinejo točke 1. c) izreka izpodbijane odločbe, pri čemer je ročno dopisal besedi »ne« pri dokumentih iz prve in druge podalineje:

-           Bestätigung der Konformität der WPK, Letter of conformity of the FPC z dne 9. 2. 2022: prekrije se ime, priimek in podpis dipl. ing.;

-           Bestätigung der Konformität der WPK, Letter of conformity of the FPC z dne 28. 11. 2022: prekrije se ime, priimek in podpis dipl. ing..

Izmed v ponudbeni dokumentaciji predložene poslovne dokumentacije stranskega udeleženca prav gotovo nič drugega, kakor Izjave o lastnostih in Tehnični listi, ne morejo predstavljati dokumentacije, ki se lahko razkrije, še posebej ne prosilcu, ki je konkurent stranskega udeleženca in mu je bilo tudi dodeljeno javno naročilo v postopku JN002606/2023-B01. Zahtevo prosilca bi bilo še razumeti kot legitimno, če ne bi bilo ravno njemu oddano javno naročilo, ker pa mu je bilo, je popolnoma jasno, da sedaj zgolj vohuni in detektira za dokumentacijo in to vse izključno in z namenom, da se okoristi s tehničnim znanjem svojega konkurenta (tj. stranskega udeleženca). Prosilcu se ne bi smela razkriti nobena dokumentacija stranskega udeleženca, ki je bila predložena v postopku javnega naročila JN002606/2023-B01. Stranski udeleženec predlaga, da IP glede na vse do sedaj navedeno v celoti ugodi zahtevi stranskega udeleženca, in da v celoti zavrne prosilcu vpogled v zahtevano dokumentacijo, tj. tudi v tistem delu, kjer je organ njegovi zahtevi ugodil in s tem neposredno kršil legitimni interes stranskega udeleženca po tem, da bo z njegove strani predložena dokumentacija varovana kot poslovna skrivnost. Stranski udeleženec zahteva povrnitev stroškov pritožbe, kot so razvidni iz stroškovnika.

IP je prejel dopis organa št. 0.5.5./2023-TU-74 z dne 17. 11. 2023, s katerim je organ poslal pritožbi prosilca in stranskega udeleženca v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da sta pritožbi dovoljeni, pravočasni in vloženi s strani upravičene osebe. V zvezi z očitkom stranskega udeleženca, da je izpodbijana odločba tudi notranje nekoherentna, kontradiktorna oz. nasprotujoča, ker naj bi organ isto dokumentacijo navajal tako pod točko 1.a), kot tudi pod točko 1. c) izreka, je organ pojasnil, da navedeni očitek ne drži. Pri dokumentih, navedenih pod točko 1.a) in točko 1.c) izreka, ne gre za iste dokumente, kar je razvidno iz same obrazložitve, kjer so posamični dokumenti ustrezno popisani in navedeni. Organ je dopisu priložil tudi vso dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval dne 22. 9. 2023.

V skladu s 4. odstavkom 246. člena ZUP je organ druge stopnje, torej IP, dolžan poslati pritožbo v odgovor morebitnim strankam z nasprotnim interesom in jim določiti rok za odgovor, če tega ne stori organ prve stopnje. Ker v obravnavanem primeru organ prve stopnje tega ni storil, je IP z dopisoma št. 090-343/2023/3 z dne 24. 11. 2023 in 090-343/2023/2 z dne 24. 11. 2023 poslal pritožbi v zjasnitev prosilcu in stranskemu udeležencu v morebitni odgovor, da se v roku osmih dni izrečeta o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih.

Prosilec je odgovoril z dopisom, ki ga je IP prejel 6. 12. 2023. Najprej se je opredelil glede navedb stranskega udeleženca v zvezi z zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Trditve stranskega udeleženca po mnenju prosilca ne držijo in so napačne, stranski udeleženec jih tudi ne izkaže ter zgolj pavšalno navaja, da vpogled prosilca predstavlja zlorabo instituta dostopa do informacij javnega značaja. V skladu z določbo prvega odstavka 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaj prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Prav tako ima pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene. Organ pa lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja (peti odstavek 5. člena tega zakona). Upravno sodišče je v sodbi I U 1048/2017-18 z dne 20. 2. 2019 pojasnilo, da prost dostop do informacij javnega značaja pomeni, da prosilcu pravnega interesa oziroma namena, zaradi katerega prosi oziroma zahteva takšno informacijo, ni potrebno podati oziroma navesti oziroma navedba namena pridobitve informacije javnega značaja za odločitev organa v posamezni zadevi ni relevantna. Pravica dostopa do informacij javnega značaja namreč izhaja iz 39. člena Ustave RS, možnost zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij tako predstavlja izjemo od splošno uveljavljenega načela prostega dostopa, kar je treba razlagati ozko. To potrjuje tudi praksa Upravnega sodišča RS, ki je nenaklonjeno omejevanju dostopa do informacij javnega značaja na podlagi razlogov 5. člena ZDIJZ. Upravno sodišče RS se je o navedenem razlogu za zavrnitev že večkrat izreklo, med drugim tudi v sodbi III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013, ko je presodilo, da subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da ogroža oziroma posega v pravico drugega, torej ko pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje tako, da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa, ki mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno v okviru ustave in zakonov, kar ima lahko vpliv na pravice tretjih, ki so udeleženi v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Podobno je Upravno sodišče RS odločilo v predhodno navedeni sodbi I U 1048/2017-18 z dne 20. 2. 2019, kjer se postavi na stališče, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati (npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.). V luči navedenega, v dotičnem primeru ni mogoče slediti logiki stranskega udeleženca, da bi prosilec s svojim zaprosilom zlorabljal pravico in šikaniral organ, čeravno morda stranskemu udeležencu zahteva prosilca ni pogodu. Glede navedb stranskega udeleženca v zvezi s poslovno skrivnostjo prosilec navaja, da so navedbe stranskega udeleženca, da gre za dokumentacijo, ki je bila organu dana naknadno in da zato predstavlja »skombinirano dokumentacijo«, ki je poslovna skrivnost, neutemeljene. Iz vseh dosedanjih pisanj stranskega udeleženca ne izhaja, da je stranski udeleženec v oddani ponudbi oz. kadarkoli kasneje do trenutka vložitve prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja sploh predložil sklep o varovanju poslovne skrivnosti (ali drug tovrsten dokument, iz katerega bi izhajalo, ali družba določene podatke šteje za svojo poslovno skrivnost). Dokumentom, ki predstavljajo poslovno skrivnost in morajo biti označeni kot taki že v fazi oddaje ponudbe oz. v fazi, ko so predloženi naročniku, mora namreč biti predložen tudi sklep o poslovni skrivnosti, ki posamezen dokument označuje za zaupnega. Prosilec tudi prereka navedbe stranskega udeleženca, da je odločitev v točki 1. c) izpodbijane odločbe v celoti pravilna in zakonita. Kot navedeno uvodoma, je prosilec dne 9. 11. 2023 vložil pritožbo zoper odločbo, ker mu je organ zavrnil dostop do dokumentacije, predvsem dokumentov, ki po svoji vsebini predstavljajo račun - končno situacijo, mesečno situacijo in rekapitulacijo mesečne situacije. Kot izhaja iz Posebnih gradbenih uzanc 2020, začasna situacija (lahko imenovana tudi mesečna situacija) in končna situacija vsebujeta podatke o količinah in cenah izvedenih del, skupni vrednosti izvedenih del, prej izplačanih zneskih in znesku, ki ga je treba plačati na podlagi izstavljene situacije. To pomeni, da je taka dokumentacija vsekakor v zvezi s porabo javnih sredstev in je kot take ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca, kot to napačno trdita organ in stranski udeleženec. Prost dostop do teh dokumentov ima podlago v določbah ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker ti dokumenti predstavljajo podatke o izpolnjevanju razpisnih pogojev in porabi javnih sredstev. Kot predhodno navedeno, iz situacij/računov namreč izhaja zgolj, katera dela so bila na projektu oz. po pogodbi opravljena, v kakšni količini in po kakšni ceni, vse to pa so javni podatki. Javnost namreč lahko preveri smotrnost in upravičenost porabe javnih sredstev le na način, da pridobi tudi vpogled v izdane situacije/račune po posameznih pogodbah o izvedbi javnih naročil ter tako presodi, ali so bila javna sredstva porabljena namensko in skladno s pogodbenimi zahtevami ter tudi z določbami razpisne dokumentacije. Organ kot razlog za zavrnitev prosilca v točki 1. c) odločbe navaja, da gre za poslovno skrivnost in da za njihovo razkritje ni podan javni interes, ki bi bil močnejši od interesa varovanja zahtevanih podatkov. Po navedbah organa bi z razkritjem teh dokumentov izvajalcu lahko nastala premoženjska škoda. Prosilec meni, da je odločitev organa napačna, kar tudi argumentira v svoji pritožbi. Z namenom razumljivosti prosilec povzema svoje poglede v tem odgovoru. Prosilec je povzel 2. člen ZPosS in pojasnil, da so glede na navedeno določbo poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri naštete zahteve. Poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Iz navedenega sledi, da račun - končna situacija, mesečna situacija in rekapitulacija mesečne situacije ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Prosilec opozarja, da niti stranski udeleženec v svoji izjavi in pritožbi niti organ v izpodbijani odločbi nista konkretno opredelila, zakaj naj bi podatki iz situacij/računov predstavljali strokovno znanje, izkušnje ali poslovne informacije družbe, katerih razkritje bi povzročilo škodo znanstvenemu ali tehničnemu potencialu, poslovnih ali finančnim interesom stranskega udeleženca, njegovim strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti. Prav tako pa je tudi organ v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno navedel, »da bi z razkritjem teh dokumentov izvajalcu lahko nastala premoženjska škoda«, s čimer tudi ni konkretiziral nastanka škode stranskemu udeležencu. Na koncu je prosilec še navedel, da so navedbe stranskega udeleženca, da prosilec »zgolj vohuni in detektira za dokumentacijo, z namenom da se okoristi s tehničnim znanjem svojega konkurenta«, zlonamerne in jih prosilec v celoti zavrača. Kot navaja predhodno navedena sodna praksa, prosilcu za informacijo javnega značaja pravnega interesa oziroma namena, zaradi katerega prosi oziroma zahteva takšno informacijo, ni potrebno podati, oziroma navesti, oziroma navedba namena pridobitve informacije javnega značaja za odločitev organa v posamezni zadevi ni relevantna. Prosilec zgolj uveljavlja svojo pravico, da pridobi informacije javnega značaja, pod enakimi pogoji kot druge osebe, kar izhaja iz 5. člena ZDDZ. Glede na vse zgoraj navedeno prosilec predlaga, da IP pritožbo stranskega udeleženca zavrne kot neutemeljeno ter mu naloži, da prosilcu povrne stroške tega odgovora na pritožbo.

Stranski udeleženec je odgovoril z dopisom, ki ga je IP prejel 12. 12. 2023, v katerem je navedel, da je pritožba prosilca glede izpodbijanega dela 1. do 3. alineje točke 1.c) neutemeljena. Stranski udeleženec je v sklepu o določitvi poslovnih skrivnosti z dne 23. 1. 2020 v točki I. jasno določil, kaj je predmet poslovne skrivnosti. Predmet poslovne skrivnosti so tudi dokumenti, opredeljeni v 1. do 3. alineji točke 1.c), in sicer vsaj na podlagi opredelitve navedene v točki I. sklepa o določitvi poslovnih skrivnosti z dne 23.1.2020. Vsi dokumenti, opredeljeni v 1. do 3. alineji točke 1.c), so bili ob posredovanju organu tudi opremljeni s štampiljko poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Glede na navedeno je popolnoma jasno, da izpostavljeni (pritožbeno zahtevani) dokumenti izpolnjujejo vse zahteve za poslovno skrivnost po drugem odstavku 2. člena ZPosS. Stranski udeleženec meni, da bi za morebitno razkritje morala biti v konkretnem primeru zagotovljena tudi nasprotna udeležba …. Dokumenti so bili opredeljeni kot poslovna skrivnost tudi iz razloga, ker se nanašajo na poslovnega partnerja stranskega udeleženca (...). Pritožbeno zahtevani dokumenti tudi nikakor ne uživajo izjeme proste dostopnosti. Pritožbena naziranja prosilca v tem smislu so zgrešena in je bila odločitev organa, da se pritožbeno zahtevani dokumenti prosilcu ne posredujejo v celoti, materialno pravilna in zakonita. Če prosilec zasleduje pridobitev nekih dokumentov iz povsem drugega javnega naročila, jih naj pridobi na način, da zahteva vpogled v dokumentacijo v okviru tistega javnega naročila, v katerem bo ... tudi imel aktivno vlogo. Prosilec v predmetnem postopku ravna dolozno, saj je že na prvi pogled jasno, da kot nekdo, ki je dobil javno naročilo, znotraj tega istega javnega naročila samo nelegitimno vohuni za podatki, ki uživajo status poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec se tudi v predmetnem odgovoru sklicuje na vse navedbe, ki jih je tekom predmetnega postopka že podal v svoji pritožbi in v priglasitvi stranske udeležbe. Stranski udeleženec je navedel vsebino konkretnih določb iz svojega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti in predlagal, da IP glede na vse do sedaj navedeno v celoti zavrne pritožbo prosilca in odloči, da se mu pritožbeno zahtevane dokumentacije (1. do 3. alineja točke 1.c) ne posreduje.

Pritožba prosilca je delno utemeljena.

Pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Glede pritožbe prosilca

Iz navedb prosilca izhaja, da vlaga pritožbo zoper prve tri alineje točke 1.c) izreka izpodbijane odločbe in glede dostopa do sklepa o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, glede katerega se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil.

1.1. Predmet pritožbe

IP je najprej ugotavljal, ali je sklep o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca sploh ena izmed informacij javnega značaja, ki so bile predmet zahteve prosilca z dne 22. 9. 2023. Prosilec je zahteval dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »Dobava in montaža jeklenih varnostnih ograj, sklop 2, 3, 5-14«, ki je bilo objavljeno dne 2. 5. 2023 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN002606/2023-B01 in TED, pod št. objave 2023/S 086-264468, vključno s celotno ponudbeno dokumentacijo stranskega udeleženca (v vseh sklopih, za katere je oddal ponudbo), vključno z morebitnimi dodatnimi pojasnili in dopolnitvami ponudbene dokumentacije in vso korespondenco naročnika z navedenim ponudnikom v zvezi s prejeto ponudbo (najmanj celotno komunikacijo med naročnikom in ponudnikom, ki se omenja v odločitvi o oddaji javnega naročila št. 3.1.3./2-000077/2023 z dne 24. 8. 2023) (v nadaljevanju zahtevana dokumentacija).

IP je pregledal celotno zahtevano dokumentacijo, ki mu jo je organ poslal kot prilogo dopisa št. 0.5.5./2023-TU-74 z dne 17. 11.2023, in ugotovil, da ta dokumentacija ne vsebuje nobenega dokumenta, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot sklep o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. IP tudi ne vidi razumnih razlogov, da organ ne bi odločil glede dostopa do celotne zahtevane dokumentacije oziroma, da bi pred odločitvijo izločil dokument, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot sklep o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Prosilec je sklep o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca izrecno navedel prvič šele v pritožbi, zato ni mogoče šteti, da je prosilec poleg zahtevane dokumentacije dne 22. 9. 2023 dodatno zahteval tudi dostop do tega sklepa. Razširitev zahteve v pritožbi pa ni dopustna. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. IP zato v okviru tega pritožbenega postopka ni ugotavljal, ali je organ dolžan prosilcu posredovati tudi sklep o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, ki ga ima v kakšni drugi dokumentaciji, ki ni bila predmet zahteve z dne 22. 9. 2023.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da sklep o varovanju poslovne skrivnosti stranskega udeleženca ni vsebovan v dokumentaciji, ki jo je prosilec zahteval dne 22. 9. 2023, zato je pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

1.2. Poslovna skrivnost

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je prosilcu do naslednjih dokumentov v celoti zavrnil dostop zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ:

- Račun - končna situacija št. 112/2022, Obnova ceste in objektov AC A5-0810/0910 Vučja vas-Murska Sobota od km 5.494 do km 6.590, 0175 priključek Murska Sobota, 0811/0911 Murska Sobota-Lipovci od km 0.000 do km 3.789, 0176 priključek Lipovci in 0812/0912 Lipovci-Turnišče od km 0.000 do km 0.725 (…),

- Mesečna situacija, Obnova ceste in objektov AC A5-0810/0910 Vučja vas-Murska Sobota, 0175 priključek Murska Sobota, 0811/0911 Murska Sobota-Lipovci, 0176 priključek Lipovci in 0812/0912 Lipovci-Turnišče (...),

- Rekapitulacija mesečne situacije, Obnova ceste in objektov AC A5-0810/0910 Vučja vas-Murska Sobota, 0175 priključek Murska Sobota, 0811/0911 Murska Sobota-Lipovci, 0176 priključek Lipovci in 0812/0912 Lipovci-Turnišče.

Po navedeni izjemi se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Napotuje torej na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS). Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona,[1] poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

IP je v nadaljevanju presojal zgoraj navedene tri dokumente z vidika obstoja omenjenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost. Vsi trije dokumenti so označeni z oznako »poslovna skrivnost«, prav tako obstaja in je zahtevani dokumentaciji priložen sklep … o določitvi poslovnih skrivnosti z dne 21. 2. 2018, za katerega je mogoče ugotoviti, da je med drugim namenjen varovanju vseh poslovnih, finančno – računovodskih, proizvodnih in drugih podatkov, ki jih družba za potrebe svojega poslovanja ali v tej zvezi zbira, obdeluje ali pridobi, kamor se lahko uvrstijo tudi vsi trije obravnavani dokumenti. Obravnavani dokumenti so račun - končna situacija in začasna - mesečna situacija ter njena rekapitulacija, torej takšna vrsta dokumentov, ki nedvomno izkazujejo takšne vrste poslovnih informacij, ki praviloma niso splošno znane.

Glede na navedeno in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (oznaka poslovna skrivnost na vsakem dokumentu in pisni pravilnik o poslovni skrivnosti). Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«.[2] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Razkritje računa - končne situacije in začasne - mesečne situacije ter njene rekapitulacije bi praviloma lahko škodovalo interesom stranskega udeleženca, če bi šlo za poslovanje, ki ne bi imelo javnopravnih elementov, vendar pa so obravnavani podatki specifični, ker so bili pripravljeni za naročnika javnega naročila (organ), v skladu s pogodbenimi obveznosti, ki izhajajo iz javnega naročila št. 002363/2020-B01, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

Tudi če bi IP sledil odločitvi organa, da zahtevana informacija izpolnjuje pogoje poslovne skrivnosti po prvem odstavku 2. čl. ZPosS, je glede vseh treh obravnavanih dokumentov podan tretji odstavek istega člena, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Javnost informacije tako določa 35. člen ZJN-3, kakor tudi prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev.

IP poudarja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. IP se ob tem sklicuje tudi na sodno prakso[3] in poudarja, da je treba ugotavljati, ali so informacije, ki jih vsebujejo obravnavani dokumenti, povezane s pogoji in merili javnega naročila, ki morajo biti javni zaradi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zgolj zato, ker gre za informacijo, ki je bila pridobljena po sklenitvi pogodbe, ne pomeni, da je zaradi tega izvzeta iz nadzora javnosti, prvič zato, ker nedvomno izkazuje na kakšen način je izvajalec opravil dela pri obnovi ceste in objektov na podlagi javnega naročila št. 002363/2020-B01 (dokumentacija vsebuje podatke o opisih del, cenah in količinah v določenem obdobju izvajanja javnega naročila), poleg tega pa se je treba zavedati, da se nadzor nad postopki javnega naročanja ne konča s podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani izvajalec tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oz. nastopijo okoliščine v skladu s pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.). Ker v tem delu obravnavani dokument nedvomno izkazujejo, ali je izbrani ponudnik dejansko opravljal in obračunal dela, ki ustrezajo predpisom in obveznostim po podpisani pogodbi o javnem naročanju za izvedbo pogodbenih del, št. 1200/2020 z dne 11. 6. 2020,[4] za kar se porabljajo javna sredstva, pomeni, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem IP pripominja, da je treba »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[5] Vsi zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar je treba upoštevati, da se vsebina teh podatkov nanaša na področje opravljanja zadev javnega pomena, ki ga zasleduje predmetno javno naročilo.

IP je po uradni dolžnosti ugotavljal še, ali dokumenti, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, podana izjema varstva osebnih podatkov. V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) IP ugotavlja, da so imena, priimki, izobrazba in podpisi treh inženirjev, ki so navedeni v dokumentu z naslovom »Račun - končna situacija št. 112/2022«, nedvomno osebni podatki. IP je zato preveril, ali je za obdelavo obravnavanih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22) v prvem odstavku 6. člena.

V skladu s 7. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17 in 133/22 – odl. US; v nadaljevanju ZAID) se v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev vpišejo posamezniki, ki izpolnjujejo določene pogoje. Del imenika je na podlagi 12. člena ZAID javno dostopen in med javno dostopnimi podatki so tudi podatki o imenu, priimku in poklicu posameznega inženirja. IP zato IP teh podatkov ni štel kot varovanih osebnih podatkov.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so vsi podatki v obravnavanih treh dokumentih absolutno javni. Zato IP gospodarskih družb, na katere se nanašajo, ni pozival v postopek kot stranske udeleženke, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

IP je zaključil, da je pritožba prosilca v obravnavanem delu utemeljena, zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

2. Glede pritožbe stranskega udeleženca

2.1. Predmet pritožbe

Iz navedb stranskega udeleženca izhaja, da vlaga pritožbo zoper vse dele, s katerimi je bilo prosilcu delno oziroma v celoti ugodeno, iz česar izhaja, da izpodbija točki 1.a) in 1.b) izreka izpodbijane odločbe.

2.2. Zloraba pravice

Stranski udeleženec primarno navaja, da bi organ moral zahtevo prosilca v celoti zavrniti na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, skladno s katerim organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Kot izhaja iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona) so elementi oziroma kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.[6] Šikanoznost je torej eden od elementov oziroma kriterijev, ki se presoja pri zlorabi pravice dostopa oziroma povedano drugače, zahteva, ki je šikanozna, že v osnovi pomeni tudi zlorabo pravice.[7]

Ker se je IP o zlorabi pravice dostopa že večkrat izrekel in v svojih odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa,[8] se IP do tega v tej odločbi posebej ne opredeljuje. Ne glede na to, pa poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa. Pri tem se je treba postaviti na stališče, da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe, prevlado slednji. Ob tem IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Presoja obstoja zlorabe pravice je institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba torej razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora torej vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.

V zvezi s presojo obstoja zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru IP uvodoma poudarja, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do konkretne informacije, ni relevanten, kar je pravilno pojasnil tudi organ v izpodbijani odločbi. Organ kot zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes za to presojo ni pomemben. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Posledično so pravno irelevantne navedbe stranskega udeleženca, da zahteva prosilca kot izbranega ponudnika v postopku javnega naročila v dokumentacijo stranskega udeleženca kot ponudnika, čigar ponudba je bila v tem istem javnem naročilu zavrnjena, predstavlja šikaniranje in zlorabo pravic, za dosego lastnih nezakonitih ciljev. Prosilec namreč v postopku pravnega upravičenja ni dolžan izkazati pravnega upravičenja, niti ga organ ne sme preverjati in presojati, saj ta za odločitev v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni zahtevan. Špekulacije stranskega udeleženca, da bo prosilec informacije morda uporabil za »dosego lastnih nezakonitih ciljev«, prav tako ni razlog, da se prosilcu dostop do informacije odreče.

ZDIJZ ne določa konkretnih elementov oziroma kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Upoštevaje dejstva obravnavanega primera IP najprej ugotavlja, da ne gre za ponavljajočo se zahtevo za isto zadevo, ampak je zahteva prosilca v obravnavanem primeru enkratna, povezana s konkretnim postopkom javnega naročanja. Po mnenju IP zahteva tudi ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Določeni dokumenti iz postopka javnega naročanja, skladno s prakso IP, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Nedvomno je organ zavezan po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, kar pomeni, da lahko vsakdo zahteva dostop do informacij, ki sodijo v okvir njegovega delovanja. Da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem, izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007. Po navedeni sodbi je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti, skladno z načelom zakonitosti, izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa.[9] Tudi v sklepu št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V obeh navedenih zadevah pa se je Vrhovno sodišče tudi jasno izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Glede na namen ZDIJZ ima tako predmetna zahteva načeloma vse možnosti za uspeh, saj so dokumenti iz postopkov javnega naročanja nedvomno informacije javnega značaja.

Po pregledu obsega dokumentov, ki so predmet zahteve, po mnenju IP ni mogoče objektivno reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Bistveno pa je dejstvo, da organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni z ničemer omenil, da bi obravnava zahteve prosilca prekomerno obremenila njegovo delo in zaradi tega bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. IP zato ugotavlja, da upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa zahtevanih dokumentov ni posebno veliko in ne bi prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva.

Ker načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena, kot že navedeno, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov, so za dosego tega cilja omejene tudi pravice strank. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. V zvezi s tem IP ocenjuje, da zahteva za posredovanje informacij javnega značaja v obravnavanem primeru, upoštevaje vse navedbe in ugotovitve v tej obrazložitvi, ni mogoče opisati kot ravnanje, ki ne predstavlja poštene uporabe pravic. Kot že navedeno, osebni interesi prosilca pri presoji upravičenosti do dostopa niso pravno relevantni, prav tako v konkretni zadevi ni mogoče špekulirati o tem, da bi prosilec lahko po seznanitvi z informacijo le to uporabil na načine, ki bi predstavljali kršitev zakona, saj o tem v zadevi ni nobenih indicev.

IP ocenjuje, da stranski udeleženec ni uspel izkazati šikanoznega značaja zahteve. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavani zahteva in pritožba nimata takšne vsebine, sta popolnima vrednostno nevtralni in, kot že rečeno, iz njiju ne izhaja prav nič, kar bi kazalo, da bi prosilec lahko po seznanitvi z informacijo le to uporabil na načine, ki bi predstavljali kršitev zakona. Tega pa ni mogoče ugotoviti tudi upoštevaje navedbe stranskega udeleženca, ki so zelo pavšalne (npr. »da prosilec zasleduje nezakonito in nelegitimno postavljene cilje, tj. zlonamerno pridobivanje informacij, vse z namenom pridobivanja svoje konkurenčne prednosti v morebitnih drugih javnih naročilih oz. z namenom, da škoduje stranskemu udeležencu« ali »gre za strokovno znanje , izkušnje in poslovne informacije, kar vse ima tržno vrednost in bo v nadaljevanju lahko prosilec to uporabil v svoj prid in korist«). Stranski udeleženec z ničemer ni konkretiziral svojih navedb, saj ni povedal, niti katere konkretne podatke iz katerih konkretnih dokumentov bi prosilec lahko zlorabil, niti na kakšen konkreten način bi to lahko storil. IP ob tem poudarja, da bi se stranski udeleženec v trenutku, ko je organu poslal ponudbeno dokumentacijo, mogel in moral zavedati, da obstaja možnost, da bo vložena zahteva za dostop do te dokumentacije, in da bodo v tem primeru njegove pravice omejene (če jih ne bo pravočasno zaščitil, npr. označil z oznako poslovne skrivnosti) zaradi zahteve po transparentnosti postopka javnega naročanja. Nadzor nad delom organov javnega sektorja predstavlja namreč enega temeljnih nagibov za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Bistvo nadzorne funkcije je pogosto ravno v preverjanju sumov nepravilnosti delovanja ali v podrobnejšem ugotavljanju dejanskega stanja. Kot je IP že uvodoma pojasnil, ZDIJZ ne določa, da mora za pridobitev dokumentov prosilec izkazati pravni interes, zaradi česar se razlogov ali nagibov za pridobitev dokumentov po ZDIJZ v postopku ne ugotavlja. Morebitno nezadovoljstvo stranskega udeleženca nad tem, da javnost preverja vsebino dokumentacije, ki jo je organu posredoval kot ponudbeno dokumentacijo v postopku javnega naročanja, ne more predstavljati razloga za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja s sklicevanjem na izjemo zlorabe instituta dostopa do informacij javnega značaja. IP zato zaključuje, da obravnavane zahteve prosilca ni mogoče opredeliti kot ravnanje, ki bi bilo šikanozno, torej takšno, s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti[10] organu ali stranskemu udeležencu.

V obravnavanem primeru tudi ni mogoče govoriti o zlorabi pravice dostopa zaradi funkcionalno povezanih zahtev, saj je v izpodbijani odločbi odločeno le o eni sami zahtevi prosilca.

Navedbe stranskega udeleženca, da je tudi sam na organ naslovil zahtevo za vpogled v ponudbeno in postopkovno dokumentacijo prosilca, a je bila njegova zahteva zavrnjena, za ta pritožbeni postopek niso pravno relevantne. Iz dokumentacije, ki jo je stranski udeleženec priložil v podkrepitev teh navedb, namreč izhaja, da je vložil zahtevo na popolnoma drugi pravni podlagi, in sicer na podlagi ZJN-3, zato odločitev organa o tej zahtevi stranskega udeleženca z ničemer ne vpliva na odločitev organa v izpodbijani odločbi, ki je bila izdana v postopku po ZDIJZ.

IP po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP tako nima razloga slediti navedbam stranskega udeleženca, da je namen prosilca v zlorabi informacije javnega značaja.

2.3. Notranja nekoherentnost izpodbijane odločbe

Pritožbene navedbe stranskega udeleženca o notranji nekoherentnosti, kontradiktornosti oziroma nasprotujočih si delih odločbe izpodbijane odločbe ne zdržijo resne pravne presoje. V zadnji alineji točke 1.a) izreka izpodbijane odločbe niso navedeni isti dokumenti, kot v točki 1.c), kot to zmotno zatrjuje stranski udeleženec. V obeh primerih gre res za dokumentacijo, ki nanaša na PRODIGY 7.20c 200 H1W3A, PRODIGY 7.20s 133 H2W3A, PRODIGY 7.20s 200 H1W3A, PRODIGY 7.20s 300 H1W4A, PRODIGY 7.20s 400 H2W3A, PRODIGY 7.21C 200 H2W5A, PRODIGY 7.22c 133 H2W1B, vendar nikakor ne gre za isto dokumentacijo. Dokumenta, ki sta navedena v zadnji alineji točke 1.a) izreka izpodbijane odločbe (Bestätigung der Konformität der WPK, Letter of conformity of the FPC z dne 9. 2. 2022 in Bestätigung der Konformität der WPK, Letter of conformity of the FPC z dne 28. 11. 2022), nista navedena v nobeni alineji v točki 1.c). Tudi iz obrazložitve odločbe glede predmetnih dokumentov izhaja enako. IP zato zaključuje, da je odločba notranje usklajena in ne vsebuje nobenih kontradiktornosti oz. nasprotujočih si delov.

2.4. Poslovna skrivnost

Iz pritožbenih navedb stranskega udeleženca izhaja, da obstoj poslovne skrivnosti zatrjuje glede vseh dokumentov, do katerih je organ prosilcu delno ali v celoti omogočil dostop, razen glede dokumentov z naslovi Tehnični list in Izjave o lastnostih (dokumenti, ki so v točki 1.b) izreka izpodbijane odločbe navedeni od vključno 10 alineje do konca te točke), za katere navaja, da so dokumenti, ki so za javnost. Splošna opredelitev instituta poslovne skrivnosti se nahaja že v točki 1.2. te obrazložitve, zato je IP na tem mestu ni ponavljal, ampak je za vsak dokument, glede katerega stranski udeleženec zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti, presojal utemeljenost teh navedb.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je stranski udeleženec Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti organu poslal šele kot prilogo k priglasitvi stranske udeležbe, torej po tem, ko je bil seznanjen, da je prosilec vložil obravnavano zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Upoštevajoč navedeno je IP ugotovil, da tega sklepa IP ne sme upoštevati pri presoji obstoja poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru. Iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1062/2017-33 z dne 22. 8. 2018, št. I U 1573/2014-23 z dne 18. 11. 2015, št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015, št. U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010) izhaja, da se lahko z aktom označi informacije za poslovno skrivnost sicer tudi za nazaj, vendar se takšen akt šteje za pravočasnega le, če je izdan pred prejemom zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Kot je mogoče ugotoviti, je bil v obravnavanem primeru Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti organu posredovan po vložitvi zahteve, zato ne moremo šteti, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah s tem sklepom razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. IP še dodaja, da čeprav so bile vse navedene sodbe sprejete še v času veljavnosti določb ZGD-1, IP ne vidi utemeljenega razloga, da tovrstna upravnopravna praksa ne bi veljala tudi po uveljavitvi ZPosS, ki pravzaprav kot enega izmed pogojev za obstoj poslovne skrivnosti določa subjektivni kriterij, prevzet iz določb ZGD-1.

Je pa stranski udeleženec določene dokumente opremil z oznako poslovna skrivnost in z oznako »Zaupno, samo za notranjo uporabo«, ki ima smiselno enak pomen kot oznaka »poslovna skrivnost«, že v trenutku, ko je te dokumente posredoval organu kot del razpisne dokumentacije. Glede teh dokumentov je IP štel, da je stranski udeleženec kot imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah s to oznako razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost, s čimer je glede teh dokumentov izpolnjen eden izmed treh kriterijev za opredelitev poslovne skrivnosti.

IP je tako zaključil, da pri dokumentih, ki nimajo oznake poslovne skrivnosti, glede na dikcijo 2. člena ZPosS, ni izpolnjen eden od treh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o poslovni skrivnosti, zato se v nadaljevanju v zvezi s temi dokumenti ni opredeljeval do preostalih dveh pogojev. IP je pregledal celotno obravnavano dokumentacijo in ugotovil, da naslednji dokumenti nimajo nobene oznake poslovne skrivnosti, oziroma smiselno podobne oznake (npr. zaupno):

a. Dokumenti iz točke 1.a) izreka izpodbijane odločbe:

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 3. 4. 2023 (…);

- Potrdilo iz kazenskega registra z dne 30. 3. 2023 (v nemškem in slovenskem jeziku);

- Potrdilo iz kazenskega registra z dne 30. 3. 2023 (v nemškem in slovenskem jeziku);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 3. 4. 2023 (…);

- Dopis Ministrstva za infrastrukturo »Potrditev reference« z dne 22. 11. 2022 in Potrdilo o

referenčnem delu z dne 22. 11. 2022;

- ESPD obrazec … (razen zadnjih dveh strani, ki imata oznako poslovne skrivnosti);

- Zavarovanje za resnost ponudbe z dne 7. 6. 2023;

- Izjava 1 z dne 9. 6. 2023;

- Izjava gospodarskega subjekta z dne 9. 6. 2023;

- Izjava ponudnika z dne 9. 5 2023;

- Vzorec pogodbe;

- Poglavje 6 podizvajalec …: Podatki o plačilni sposobnosti (razen Potrdila o referenčnem delu za Sklope 7, 8, 9, ki ima oznako poslovne skrivnosti);

- Potrdilo o referenčnem delu za Sklop 7, 8, 9 (…);

- Bestatigung der Konformitat der WPK, Letter of conformity of the FPC z dne 9. 2. 2022;

- Bestatigung der Konformitat der WPK, Letter of conformity of the FPC z dne 28. 11. 2022;

- Elektronsko sporočilo z dne 5. 7. 2023, Poziv v postopku oddaje javnega naročila - Dobava in montaža jeklenih varnostnih ograj;

- Priloge elektronskega sporočila z dne 5. 7. 2023:

- Obrazec 5.2 d - Seznam referenc;

- Referenca DARS AC Šentrupert - Vransko SKLOP 8;

- Referenca DARS AC 5 Vučja vas - M.Sobota SKLOP 7;

- Referenca DARS AC 5 Vučja vas - M.Sobota SKLOP 8;

- Referenca DARS AC 5 Vučja vas - M.Sobota SKLOP 9: prekrije se ime in priimek kontaktne

osebe pri naročniku; elektronska podpisa s strani naročnika;

- Referenca DRSI Obvoznica Sl. Bistrica SKLOR 7, 8, 9;

- ZRO KLM DARS Dopis - Vloga za podaljšanje dopolnitve ponudbe za JVO 23. 6. 2023;

- ZRO DARS Dopis - Dopolnitev ponudbe za JVO 5. 7. 2023;

- Elektronsko sporočilo z dne 31. 8. 2023, Vpogled v ponudbeno in postopkovno dokumentacijo - Obvestilo o objavi odločitve o oddaji javnega naročila »Dobava in montaža jeklenih

varnostnih ograj, sklop 2, 3, 5-14;

- Priloga elektronskega sporočila z dne 31. 8. 2023 - Zahteva za vpogled v ponudbeno

dokumentacijo izbranega ponudnika … z dne 31. 8.

2023;

- Elektronsko sporočilo z dne 1. 9. 2023, RE:Vpogled v ponudbeno in postopkovno dokumentacijo - Obvestilo o objavi odločitve o oddaji javnega naročila »Dobava in montaža jeklenih varnostnih ograj, sklop 2, 3, 5-14;

- Priloga elektronskega sporočila z dne 1. 9. 2023 - Zavrnitev zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika … z dne 1. 9. 2023;

- Poziv v postopku oddaje javnega naročila »Dobava in montaža jeklenih varnostnih ograj«, z dne 20. 6. 2023;

- Dokumentacija, ki se nanaša na PRODIGV 7.20c 200 H1W3A, PRODIGV 7.20s 133 H2W3A,

PRODIGV 7.20s 200 H1W3A, RRODIGV 7.20s 300 H1W4A, PRODIGV 7.20s 400 H2W3A,

PRODIGY7.21c 200 H2W5A, PRODIGV 7.22c 133 H2W1B:

- Bestatigung der Konfomiitat der WPK, Letter of conformity of the FPC z dne 9. 2. 2022;

- Bestatigung der Konfomnitat der WPK, Letter of conformity of the FPC z dne 28. 11. 2022:

b. Dokumenti iz točke 1.b) izreka izpodbijane odločbe (od 1. do 9. alineje):

- Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti … z dne 21. 2. 2018;

- Rekapitulacija in ponudbeni predračun;

- Podatki o podizvajalcu z dne 8. 6. 2023;

- Tehnične specifikacije s prilogami;

- Ponudba z dne 12. 6. 2023;

- Poglavje 6, Sposobnost;

- Poglavje 6 podizvajalec …: Izjava gospodarskega subjekta; Izjava ponudnika; Zahteva in soglasje z dne 8. 6. 2023 (razen seznama referenc, ki ima oznako poslovne skrivnosti);

- Seznam dokumentacije, ki jo vsebuje ponudba, z dne 9.6. 2023;

- Seznam referenc z dne 9. 6. 2923 (…);

IP je glede zgoraj naštetih dokumentov zaključil, da poslovna skrivnost ni podana, zato je v tem delu pritožbo stranskega udeleženca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

Oznako poslovne skrivnosti pa imajo:

- zadnji dve strani dokumenta ESPD obrazec ….;

- Poglavje 6 podizvajalec …: Potrdila o referenčnem delu za Sklope 7, 8, 9;

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 5. 2023 (…);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 5. 2023 (….);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 5 .2023 (….);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 5. 2023 (…);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15.5.2023 (…);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 5. 2023 (....);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 5. 2023 (...);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 5. 2023 (...);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 5. 2023 (...);

- Potrdilo Ministrstva za pravosodje z dne 15. 5. 2023 (….);

- Pooblastilo z dne 3. 1. 2022 (…);

- Poglavje 6 podizvajalec …: Seznam referenc.

IP poudarja, da z uveljavitvijo določb ZPosS ne zadostuje pisno izražena volja, da se določeni podatki poslovnega subjekta ohranijo kot poslovna skrivnost, ampak morajo podatki med drugim zadostiti standardu »tržne vrednosti«. Iz pretekle prakse IP pa izhaja, da ESPD obrazci praviloma niso takšne narave, da bi predstavljali »tržno vrednost« gospodarskega subjekta.[11] IP po vpogledu v zadnji dve strani dokumenta »ESPD obrazec ….«, ki sta označeni kot poslovna skrivnost, ugotavlja, da vsebujeta podatke, ki niso takšne narave, da bi predstavljali »tržno vrednost« ….. Upoštevaje pojem tržne vrednosti, ki ga je IP že podrobno pojasnil, [12] IP ugotavlja, da podatki iz zadnjih dveh strani obrazca ESPD ne predstavljajo podatkov, iz katerih bi izhajalo neko strokovno znanje, izkušnje ali poslovne informacije družbe ..., in katerih razkritje bi povzročilo škodo znanstvenemu ali tehničnemu potencialu, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti družbe ... Obrazec na zadnjih dveh straneh obsega:

- podatke o referenci za sklop 9 (IP ob tem poudarja, da je v rubriki Zaupno« navedeno »Ne« in da gre za podatke o referenci organa v zvezi z javnim naročilom št. 002363/2020-B01, o katerem je že več pojasnjeno v točki 1.2. te obrazložitve);

- Sklepne izjave (gre za izjave, ki so predpisane kot del obrazca ESPD);[13]

- podpis.

Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da gre za absolutno javne podatke o ...., povezane z oddajo obravnavanega javnega naročila, stranski udeleženec pa se do teh konkretnih podatkov tudi ni v ničemer konkretno opredelil z vidika tržne vrednosti in škode, ki bi lahko nastala z razkritjem. Po oceni IP zato ne gre za poslovne informacije, katerih razkritje bi lahko poslovnemu subjektu povzročilo dejansko ali tudi potencialno škodo.

Tudi glede vseh 10 zgoraj navedenih potrdil Ministrstva za pravosodje in glede Pooblastila z dne 3. 1. 2022 (…) IP meni, da vsebujejo podatke, ki niso takšne narave, da bi predstavljali »tržno vrednost«. Vsa obravnavana potrdila so bila izdana za namen javnega naročila na podlagi Pravilnika o kazenskih evidencah (Uradni list RS, št. 3/18). Že iz narave takšnih potrdil izhaja, da ne vsebujejo nobenih podatkov, iz katerih bi izhajalo neko strokovno znanje, izkušnje ali poslovne informacije gospodarske družbe, in katerih razkritje bi povzročilo škodo znanstvenemu ali tehničnemu potencialu, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti gospodarske družbe. Obravnavano pooblastilo se nanaša na podpisovanje dokumentov v zvezi s postopki javnih naročil, česar prav tako že po naravi stvari ni mogoče šteti kot podatek, iz katerega bi izhajalo neko strokovno znanje, izkušnje ali poslovne informacije gospodarske družbe, in katerih razkritje bi povzročilo škodo znanstvenemu ali tehničnemu potencialu, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti gospodarske družbe. Tudi v tem delu se stranski udeleženec do teh konkretnih podatkov ni v ničemer konkretno opredelil z vidika tržne vrednosti in škode, ki bi lahko nastala z razkritjem. IP zato ugotavlja, da tudi pri teh dokumentih ne gre za poslovne informacije, katerih razkritje bi lahko poslovnemu subjektu povzročilo dejansko ali tudi potencialno škodo.

Ker morajo biti pogoji za poslovno skrivnost po drugem odstavku 2. člena ZPosS podani kumulativno, se IP do drugih kriterijev za poslovno skrivnost v zvezi z zgoraj navedenimi dokumenti, ki so sicer označeni kot poslovna skrivnost, ni opredeljeval. Ker niso izpolnjene vse zahteve, ki morajo biti podane kumulativno, da je posamezen podatek lahko opredeljen kot poslovna skrivnost, je IP zaključil, da poslovna skrivnost pri obravnavanih dokumentih ni izkazana.

Pri obeh zgoraj navedenih dokumentih Poglavje 6 podizvajalec … gre za reference, kjer je bil naročnik organ, kar pomeni da so tudi podatki o referenčnih delih podatki o porabi javnih sredstev. V izogib ponavljanju se IP v tem delu sklicuje na obrazložitev v točki 1.2. te obrazložitve (10. in 11. stran te odločbe), ki se nanaša na javnost podatkov o porabi javnih sredstev in podatkov iz postopkov javnega naročanja. IP poudarja, da so po njegovem stališču reference vedno javne, kadar predstavljajo izpolnjevanje enega izmed razpisnih pogojev javnega naročila. V razpisni dokumentaciji je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, pod točko 5.2. Pogoji za sodelovanje v točki c), zahtevano, da mora ponudnik predložiti izpolnjen in podpisan obrazec 5.2 (d) – Seznam referenc v Poglavju 6 – Sposobnost, ki mu mora priložiti potrdila naročnikov del, za referenčna dela, ki jih navaja v seznamu. To pa pomeni, da predložitev referenc oziroma seznama referenc v obravnavanem postopku javnega naročanja dokazuje izpolnjevanje pogojev tega javnega naročila oz. podatek, ki vpliva na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in je po zakonu javen.[14] V tem delu obravnavani podatki o referencah predstavljajo torej izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, zato so prosto dostopni na podlagi 35. člena ZJN-3, in sicer ne glede na oznako poslovne skrivnosti. IP še pripominja, da se stranski udeleženec tudi do teh konkretnih podatkov ni v ničemer konkretno opredelil z vidika tržne vrednosti in škode, ki bi lahko nastala z razkritjem.

IP še pojasnjuje, da glede na to, da so tudi v tem delu obravnavani podatki absolutno javni, IP, skladno z a26.a členom ZDIJZ, …, na katero se nanašajo, ni pozival v postopek kot stransko udeleženko.

Ker stranski udeleženec ni zatrjeval obstoja poslovne skrivnosti glede dokumentov, ki imajo naslov Tehnični list in Izjava o lastnostih (IP pa tudi ne vidi razlogov za opredelitev poslovne skrivnosti v teh dokumentih), poleg tega pa v obravnavani zadevi tudi ni podana zatrjevana zloraba pravice (kot je podrobneje pojasnjeno v točk 2.2. te obrazložitve), je IP potrdil izpodbijano odločbo tudi v delu, ki se nanaša na dokumente, navedene v točki 1.b) izreka izpodbijane odločbe, od vključno 10 alineje do konca te točke.

IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je izpodbijana odločba v delu, ki ga izpodbija stranski udeleženec, pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba stranskega udeleženca pa neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

3. Sklepno

Prosilec je v dopisu z dne 6. 12. 2023 med drugim predlagal, da IP stranskemu udeležencu naloži, da prosilcu povrne stroške odgovora na pritožbo. V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Tudi stranski udeleženec je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov. IP pojasnjuje, da prvi odstavek 114. člena ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. V konkretnem primeru stranski udeleženec s svojo vlogo ni uspel, zaradi česar se njegova zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne (kot izhaja iz 5. točke izreka te odločbe)

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 6. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:          

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf

[2] Enako je zapisano v Direktivi (EU) 2016/943.

[3] Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev.

[4] Pogodba je javno dostopna na: https://www.enarocanje.si/PregledPogodb/default_data.asp?method=download&pid=161115&fid=161115&fn=Pogodba+J%2EV%2E+Pomgrad%2BVOC+Celje%2Dobjava%2Epdf

[5] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 (13. točka) ter sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (točke 14 – 16),  št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020 (26. točka).

[6] Besedilo predloga zakona je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013.

[7] Npr. odločba IP št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016 in sodba Upravnega sodišča RS št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017.

[8] Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-249/2016, št. 090-27/2017, št. 090-68/2017, št. 090-55/2017 in št. 090-175/2017.

[9] Tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002.

[10] SSKJ: šikanozen: s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti.

[11] Podrobna razlaga takšnega stališča se nahaja npr. v odločbi IP 090-171/2022 z dne 23. 6. 2022 in v odločbi IP št. 090-355/2022 z dne 25. 1. 2023.

[12] Točka 1.2. te obrazložitve (stran 10).

[13] Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) je predpisan z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. 1. 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (UL L št. 3 z dne 6. 1. 2016, str. 16) in ta obrazec je moral predložiti tudi subjekt, na čigar zmogljivosti se je skliceval stranski udeleženec.

[14] Tako upravno sodna praksa, npr. sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1647/2017-29, I U 1613/2009-32, IV U 4/2017-11.