prosilec - DARS d.d.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil zahtevo za dostop in ponovno uporabo "Lokacije ter aktualno prikazane vsebine portalov SPIS (spremenljiva prometno informativna signalizacija) na avtocestnem omrežju in v njegovi okolici", ker posredovanje zahtevanih informacij trenutno ni tehnično izvedljivo. V pritožbenem postopku je IP glede na pojasnilo organa ocenil, da ni dvoma, da so predmet zahteve informacije, s katerimi organ razpolaga v okviru izvajanja javnih nalog, vendar pa, kot je organ prepričljivo pojasnil, v dani situaciji organ ni zmožen brez nesorazmernega vpliva na finančne, tehnične ali kadrovske vire, iz svoje baze podatkov zagotoviti dostopa do dinamičnih podatkov preko ustreznega vmesnika za aplikacijsko programiranje, v skladu z 10.č členom ZDIJZ, kot jih zahteva prosilec. Argumentov, ki bi ovrgle trditev organa, prosilec ni navedel. Vprašanje, ki se je ob tem zastavilo pa je bilo, ali bi takšna izvedba nalog za potrebe zahteve prosilca presegle finančne in tehnične zmogljivosti organa, s tem pa vodila v nesorazmeren napor, kot to določa drugi odst. 10. č člena ZDIJZ. Gre za pravni pojem oz. standard, ki ni določen, zato je treba pri tem izhajati iz namena zakona, ki tudi pri ponovni uporabi v osnovi izhaja iz dejstva, da organi podatke oziroma dokumente, zbirajo in pripravljajo v okviru izvajanja javnih nalog in jih torej ne pridobivajo za potrebe prosilcev po ZDIJZ, zato jim s tem v zvezi tudi ne smejo nastajati dodatni stroški, še zlasti ne v takšnem obsegu, kot jih je za obravnavani primer ocenil organ. IP je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-101/2023/6

Datum: 31. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 14. 3. 2023, zoper zavrnilno odločbo z dne 27. 2. 2023, št. 0.5.5./2023-TU-14, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil elektronsko sporočilo z dne 13. 2. 2023, v katerem je navedel, da vlaga prošnjo za dostop do in ponovno uporabo informacij javnega značaja, in sicer: »Lokacije ter aktualna prikazana vsebina portalov SPIS (spremenljiva prometno informativna signalizacija) na avtocestnem omrežju in v njegovi okolici. Zaradi dinamične narave podatkov, je prosil za obliko dostopa preko vmesnika za aplikacijsko programiranje, v skladu z 10.č členom ZDIJZ. Pri namenu uporabe je navedel, da želi samodejno informiranje voznikov o stanju na cestah v okolici vožnje, informativna objava kot pomoč uporabnikom pri načrtovanju poti. Glede predvidenega načina ponovne uporabe pa je navedel samodejno obveščanje skozi mobilno aplikacijo, prikaz na spletnem mestu.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z dne 27. 2. 2023, št. 0.5.5./2023-TU-14. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca ter navedel, da informacije oziroma podatke, ki predstavljajo aktualno prikazano vsebino portalov SPIS (spremenljiva prometna informativna signalizacija), DARS kot upravljavec avtocest in hitrih cest v RS zbira in jih posreduje/zagotavlja uporabnikom avtocest in hitrih cest, kot svojo brezplačno storitev. Gre za podatke, ki so povezani z vodenjem in nadzorom prometa, kar neposredno vpliva na varnost udeležencev v prometu, zato imajo ti podatki posebno varnostno obravnavo in delujejo v zaprtem sistemu. To pomeni, da omenjeni podatki v tem trenutku niso na voljo za dinamično uporabo. Do njih dostopajo le posebej pooblaščene osebe, zaposlene v nadzornih centrih. Družba DARS v procesu digitalizacije in razvoja prometnih sistemov stalno vlaga v sodobne sisteme, zato ima v načrtu tudi pripravo podatkov, ki jih zahteva prosilec. Ko bodo na voljo, jih bo možno pridobiti na nacionalni točki dostopa (https://www.nap.si/sl/about). Vse podatke, ki jih mora DARS preko zakonodaje zagotavljati, namreč zagotavlja preko nacionalne točke dostopa, ki je v upravljanju Ministrstva za infrastrukturo, Nacionalnega centra za upravljanje s prometom. Nabor teh podatkov se skladno s tehnološkim razvojem in finančnim vlaganjem družbe DARS stalno povečuje. Ker glede na vse navedeno posredovanje informacij javnega značaja, katere v svoji zahtevi opredeljuje prosilec, trenutno ni tehnično izvedljivo, je DARS predmetno zahtevo prosilca zavrnil.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 14. 3. 2023, v kateri je navedel, da se organ v odločbi sklicuje na varnostno obravnavo zahtevanih podatkov. Prosilec je poudaril, da so podatki javno vidni na avtocestnem omrežju, prav tako bi distribucija podatkov dejansko povečala varnost v prometu. Ter nadalje, da so bili podatki že na voljo javnosti preko naslova: https://kazipot1.promet.si/dc/PROMET.SPIS1. Organ je nato dostop zaprl. Tako so razlogi iz naslova tehnične izvedljivosti nični, saj so podatki že bili na voljo v zahtevanem formatu. Po oceni prosilca tehnična implementacija posredovanja preko NCUP/NAP v prej omenjenem primeru ne bi nosila večjega stroška, saj ima organ že na voljo tehnična sredstva za zaščito in prenos podatkov iz internih sistemov na NAP. Isto tehnologijo namreč NAP uporablja za delovanje drugih servisov.

Organ je z dopisom z dne 4. 4. 2023, št. 0.5.5./2023-TU-20 ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi ter da svoje odločitve ne bo spremenil, zato je pritožbo odstopil v reševanje IP. Organ je ob tem navedel, da glede na naravo zaprosila, drugih dokumentov v zvezi z zadevo ni, podaja pa dodatno pojasnilo razlogov, zaradi katerih odločitve ne more spremeniti. Organ se strinja s prosilcem, da so podatki jasno vidni na avtocestnem omrežju in s tem že dostopni javnosti in da bi lahko njihova distribucija (če bi bila mogoča) prispevala k večji varnosti v prometu. Ravno zaradi zavedanja omenjenega, organ aktivno dela v smeri, da bodo v prihodnosti zahtevani podatki, v ustrezni obliki, dostopni vsem zainteresiranim. Kot že pojasnjeno v izpodbijani odločbi, posredovanje zahtevanih podatkov trenutno ni tehnično izvedljivo, saj se podatki trenutno ne nahajajo v ustrezni obliki, ki bi omogočala njihovo posredovanje. Organ je poudaril, da zahtevani podatki preko povezave, ki jo navaja prosilec, niso bili nikoli javno dostopni. Na Kažipotu so dejansko slike vsebin portalov. Ne gre za podatke, ki jih je zahteval prosilec, ampak slike. Slike vsebine na portalu (npr. omejitev hitrosti) v .gif formatu, kar zasede veliko prostora in s tem ni mogoče nič več početi. Zahteva je, da je format tak, da se prenese npr. omejitev hitrosti kot številka, skupaj s predpisanimi razlagami (atributi), npr. da je to prometni znak za obveznost, da velja toliko in toliko ipd. Te slike se prikazujejo s pomočjo zastarelega sistema povezave s SNVP (Sistem za nadzor in vodenje prometa, ki je zaradi varnosti povsem zaprt; na njem je za silo izveden prenos slik iz sistema v organov interni sistem Kažipot.), ki ga organ ne vzdržuje več in deluje moteno. Te slike niso bile nikoli javno dostopne, torej nikoli niso bile del javnih storitev organa t. i. B2B, ki jih je ta ponujal prek portala promet.si, sedaj preko Nacionalne točke dostopa (NAP). Če in kdor je do omenjenih slik dostopal (organ tega podatka nima), je dostopal brez vednosti in odobritve oziroma soglasja organa. Te slike niso bile nikoli izdelane kot servis za uporabnike in niso namenjene množični uporabi, ker niso bile dostopne na povsem varen način in so bile samo prenesene iz enega internega sistema v drugega, za namene upravljanja prometa. Ni namen organa skrivati slik, oziroma da jih organ ne bi želel posredovati prosilcu, saj so javno vidne na avtocestah; ampak je težava v tem, da organ nima dovolj zmogljivega sistema, ki bi omogočal množično uporabo. Če jih organ namreč odpre za javnost, morajo biti slike enako dostopne vsem in obstajati v predpisanem standardu. Trenutno torej organ omenjenih slik ne more posredovati javnosti, saj Kažipot, kot interna aplikacija, ne omogoča dovolj zmogljivega servisa. Organ zaradi navedenega ne more zagotavljati konsistentnosti in zanesljivosti servisa ter njegovega delovanja brez prekinitev. Naslednja težava, na katero opozarja organ je, da bi ob dodatnih stroških lahko v doglednem času zahtevane podatke dal na voljo javnosti le na (delujoči) spletni strani promet.si, kar pa je v nasprotju z evropskimi uredbami (DELEGIRANA UREDBA KOMISUE (EU) 2017/1926 z dne 31. maja 2017 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opravljanjem storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej EU, ki predstavlja dopolnitev DIREKTIVE 2010/40/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza), ki določata, da je potrebno vse take podatke objavljati v ustreznih formatih na Nacionalni točki dostopa. Organ je ponovno poudaril, da prosilec z zahtevo ni zaprosil za dostop do slik vsebin portalov, temveč je omenjene slike izpostavil šele v pritožbi. Predmet zahteve prosilca je bila aktualna prikazana vsebina portalov SPIS (spremenljiva prometno informativna signalizacija) na avtocestnem omrežju. V nadaljevanju se je organ opredelil tudi do navedb prosilca glede tehnične izvedljivosti. NAP upravlja Ministrstvo za infrastrukturo preko Nacionalnega centra za upravljanje prometa (NCUP), in sicer na podlagi evropske zakonodaje in smernic glede formatov in tehničnih standardov. Za objavo predmetnih podatkov na NAP je treba te podatke urediti na podlagi predpisanih standardov. Podatki, ki jih je zgoraj omenjal prosilec in do katerih, kot sam navaja, je očitno dostopal preko naslova https://kazipot1.promet.si/dc/PROMET.SPIS1, so zgolj slike in ne dosegajo predpisanih standardov. NAP (gre za javni sistem, preko katerega so na enem mestu dostopni vsi podatki o prometu v državi.) uporabnikom (Uporabnik NAP je lahko vsak.) posreduje zgolj mesta, kjer so posamezni podatki dostopni. Zato je treba za splošno uporabo vzpostaviti t. i. storitveni center, ki bo omogočal nemoteno posredovanje podatkov vsem zainteresiranim upravičencem hkrati. Vsaka vrsta podatkov ima drugačno strukturo, zato je treba splošni storitveni center za vsako novo vrsto podatkov prilagoditi. Strukturo določa naprava/sistem, ki te podatke »ustvari« in namen, za katerega so »narejeni«. Npr. števci prometa so namenjeni štetju vozil na neki točki, merjenju hitrosti, razvrščanju vozil. Za te podatke je za ustrezno uporabo treba v bazi določiti, kaj katera vrednost pomeni. Za večino takih podatkov obstajajo standardi, kako to popisati, da lahko tudi nekdo, ki ne ve nič o tem, to razume in uporabi. Podatki, na katere se sklicuje prosilec in do katerih je po njegovih navedbah dostopal preko Kažipota, so bili izključno v obliki slik. Če želi organ zagotoviti podatke v tej obliki vsem upravičencem enako, je potrebno nesorazmerno nadgraditi oziroma na novo vzpostaviti strojno in programsko opremo. Organ glede na navedeno vztraja pri svoji odločitvi, ki jo prosilec izpodbija s pritožbo. Po mnenju organa prosilec v pritožbi ni utemeljil pritožbenih razlogov; celo več, svoj zahtevek s pritožbo spreminja. Iz navedb prosilca v pritožbi je razvidno, da prosilec meni, da gre pri slikah vsebin portalov iz Kažipota in aktualni prikazani vsebini portalov SPIS za identične vsebine. Kot je organ že pojasnil do sedaj, slednje ne drži. Ne glede na to pa je organ obrazložil tako razloge, zakaj trenutno ne more omogočiti javnega dostopa do slik iz Kažipota kot tudi, zakaj trenutno posredovanje podatkov iz portalov SPIS tehnično ni mogoče.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, ki jih organ posreduje oz. zagotavlja uporabnikom avtocest in hitrih cest. Sporno pa je vprašanje, ali je tehnično izvedljiva uporaba navedenih podatkov na način, kot so predmet zahteve.

IP je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja z dopisom z dne 20. 4. 2023, št. 090-101/2023/2, organ pozval k dodatnemu pojasnilu, in sicer, glede na to, da se je prosilec v zahtevi skliceval na 10.č. člen ZDIJZ, je IP prosil, da organ primarno pojasni, ali so predmet zahteve dinamični podatki iz prvega odstavka navedene določbe, torej, da gre za podatke, pridobljene pri izvajanju javnih nalog ter nadalje, da bolj natančno pojasni, kaj konkretno bi moral izvesti, da bi bili podatki na voljo, kot jih zahteva prosilec. IP je prosil, da se organ konkretno opredeli do finančne, tehnične in kadrovske zmogljivosti, ki bi bile s tem obremenjene in v kakšnem obsegu. Ter nadalje, ali je mogoč dostop za ponovno uporabo na način, kot je opredeljen v drugem odstavku 10.č člena ZDIJZ, in sicer »v časovnem okviru ali z začasnimi tehničnimi omejitvami, ki neupravičeno ne ovirajo izkoriščanja njihovega gospodarskega in družbenega potenciala«.

IP je dne 4. 5. 2023 prejel odgovor organa z dne 28. 4. 2023, št. 0.5.5./2023-TU-26, v katerem je navedel, da pritrjuje vprašanju IP, ali so predmet zahteve dinamični podatki iz prvega odstavka določbe 10.č. člena ZDIJZ torej, da gre za podatke, pridobljene pri izvajanju javnih nalog. Prvi odstavek 9. člena ZDARS-1 namreč določa, da je DARS upravljavec avtocest v Republiki Sloveniji, ki torej upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo gradnje, od dne, ko je avtocestni odsek dan v promet, do izteka veljavnosti koncesijske pogodbe. B) točka drugega odstavka 9. člena ZDARS-1 pa med nalogami, ki jih upravljanje avtocest obsega, navaja izvajanje, kot javno pooblastilo (med drugim), naslednjih upravnih nalog, ki se nanašajo na avtoceste in so določene z zakonom, ki ureja javne ceste, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi: nadzor nad prometno ureditvijo na cestah; organiziranje obveščanja javnosti o stanju cest in prometa na njih. Glede vprašanja finančne, tehnične in kadrovske zmogljivosti, ki bi bile s tem obremenjene, je organ ponovno poudaril, da trenutno posredovanje podatkov iz portalov SPIS tehnično ni mogoče. Organ namreč trenutno ne razpolaga z za to potrebnimi tehničnimi in finančnimi zmogljivostmi, kot tudi ne z ustreznimi kadrovskimi kapacitetami. Tehnično bi to pomenilo izvedbo programa oz. t. i. aplikativnega vmesnika, ki bi dinamično izvažal podatke različne signalizacije s spremenljivo vsebino (ta signalizacija je različna glede na različico (letnik razvoja) in funkcijo uporabe (lahko omogoča le prometni znak, lahko dodatni tekst ipd.) v javno dostopno bazo podatkov. Prevedena javna baza podatkov bi morala biti urejena tako, da bi omogočala strojno branje. Na podlagi te prevedene baze bi bilo treba razviti storitve za potencialne uporabnike. Dostop do originalne baze je od zunaj onemogočen zaradi kibernetske varnosti. Organ je kot zavezanec Zakona o informacijski varnosti dolžan spoštovati tudi varnostne zahteve, ki jih ta določa. Tudi kadrovsko organ nima zmogljivosti in kapacitet, da bi to (dostop do zahtevanih podatkov oziroma prenos le-teh do prosilca) lahko izvedel samostojno, zato bi moral za izbiro izvajalca (računalniški programerji, ki morajo poznati tudi specifično izvorno kodo sistema) izvesti postopek javnega naročila. Slednje je povezano s časom, ki je potreben tako za izvedbo postopka javnega naročila, kot kasneje tudi za izvedbo predmeta naročila s strani izbranega zunanjega izvajalca ter seveda s stroški organa, ki ne bi bili zanemarljivi. Na podlagi do sedaj znanih podatkov, s katerimi organ trenutno razpolaga, ta ocenjuje, da bi izvedba nalog, ki bi bile potrebne za to, da bi bili podatki, kot jih zahteva prosilec, na voljo, za organ finančno predstavljala strošek vsaj 100.000 EUR. Glede na vsa pojasnila, organ vztraja, da dostop za ponovno uporabo na način, kot je opredeljen v drugem odstavku 10. č člena ZDIJZ, ni mogoč.

IP je z dopisom z dne 10. 5. 2023, št. 090-101/2023/4 seznanil prosilca z navedbami organa v odstopu pritožbe in dodatnem pojasnilu ter ga pozval, da se do navedb organa opredeli in v primeru nestrinjanja navede konkretne razloge, zakaj meni, da obstaja možnost posredovanja zahtevanih informacij. Ob tem je IP opozoril, da prosilec v pritožbi svoje zahteve ne more razširiti, kar pomeni, da je v pritožbenem postopku predmet presoje samo informacija, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi z dne 13. 2. 2023. Prosilec se na poziv IP ni odzval.

Glede na pojasnilo organa po oceni IP ni dvoma, da so predmet zahteve informacije, s katerimi organ razpolaga v okviru izvajanja javnih nalog, vendar pa, kot je organ prepričljivo pojasnil, v dani situaciji organ ni zmožen brez nesorazmernega vpliva na finančne, tehnične ali kadrovske vire, iz svoje baze podatkov zagotoviti dostopa do dinamičnih podatkov preko ustreznega vmesnika za aplikacijsko programiranje (v nadaljevanju: API), v skladu z 10.č členom ZDIJZ, kot jih zahteva prosilec. IP tako ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru primarno za strokovno tehnično vprašanje, o možnosti masovnega prenosa ali prenosa preko vmesnikov za aplikacijsko programiranje, ki, kot izhaja iz komentarja k 4. členu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ – G), EVA: 2021-3130-0018, pomeni nabor funkcij, postopkov, opredelitev in protokolov za komunikacijo stroj-stroj in neprekinjeno izmenjavo podatkov. API morajo biti podprti z jasno in popolno tehnično dokumentacijo, ki je na voljo na spletu. Kadar je mogoče, je potrebno uporabljati (pravno in tehnično) odprte API v skladu z mednarodno priznanimi standardi. Organ je v tej zvezi pojasnil, prosilec pa temu ni oporekal, da bi moral pripraviti izvedbo programa oz. t. i. aplikativnega vmesnika, ki bi dinamično izvažal podatke različne signalizacije s spremenljivo vsebino (ta signalizacija je različna glede na različico (letnik razvoja) in funkcijo uporabe (lahko omogoča le prometni znak, lahko dodatni tekst ipd.) v javno dostopno bazo podatkov. Prevedena javna baza podatkov bi morala biti urejena tako, da bi omogočala strojno branje. Na podlagi te prevedene baze bi bilo treba razviti storitve za potencialne uporabnike. Organ je ocenil, da bi izvedba nalog, ki bi bile potrebne za to, da bi bili podatki, kot jih zahteva prosilec, na voljo, za organ finančno predstavljala strošek vsaj 100.000 EUR.

Vprašanje, ki se ob tem zastavlja pa je, ali lahko rečemo, da bi takšna izvedba nalog za potrebe zahteve prosilca presegle finančne in tehnične zmogljivosti organa, s tem pa vodila v nesorazmeren napor, kot to določa drugi odst. 10. č člena ZDIJZ. Gre za pravni pojem oz. standard, ki ni določen, zato je treba pri tem izhajati iz namena zakona, ki tudi pri ponovni uporabi v osnovi izhaja iz dejstva, da organi podatke oziroma dokumente, zbirajo in pripravljajo v okviru izvajanja javnih nalog in jih torej ne pridobivajo za potrebe prosilcev po ZDIJZ, zato jim s tem v zvezi tudi ne smejo nastajati dodatni stroški, še zlasti ne v takšnem obsegu, kot jih je za obravnavani primer ocenil organ.

Glede na vse navedeno je IP sledil odločitvi organa, da trenutno posredovanje podatkov prosilcu na podlagi 10. č člena ZDIJZ tehnično, kadrovsko in finančno ni mogoče. IP namreč ne vidi utemeljenega razloga, da navedbam oz. dodatnemu pojasnilu organa ne bi verjel, prosilec pa drugih argumentov, ki bi ovrgle trditev organa, ni navedel. Ob tem je IP ocenil, da izvedba ogleda in camera, ne bi pripomogla k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja. Treba je razumeti, da gre za strokovno tehnična znanja, ki so v osnovi odvisna od organa, ki z bazo podatkov upravlja, ne glede na to, s kakšnim znanjem razpolaga IP. Po mnenju IP je organ prepričljivo pojasnil, da tudi sam aktivno dela v smeri, da bodo v prihodnosti zahtevani podatki dostopni v ustrezni obliki in vsem zainteresiranim, saj se zaveda, da bo to pripomoglo k večji varnosti v prometu, prav tako pa ga k temu zavezujeta tudi ZDIJZ in implementirana Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (prenovitev) (UL L št. 172 z dne 26. 6. 2019, str. 56). Organ je obrazloženo ovrgel tudi trditev prosilca, da so bili zahtevani podatki na voljo javnosti na »Kažipotu« in pojasnil razlikovanje med zahtevo prosilca, ki se nanaša na prenos podatkov preko vmesnika API in dostop do »slik«, ki jih prosilec omenja v pritožbi.

IP tako ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke