prosilec - Dars d.d.

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane izjave zaradi izjeme od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in odgovor organa z dne 1. 2. 2023, ugotovil, da zahtevana izjava ne obstaja oziroma da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Ugotovil pa je tudi, da v obravnavanem primeru prav tako niso izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme dokumenta v izdelavi. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-14/2023/8

Datum: 16. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 19. 12. 2022, zoper odločbo DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: organ), št. 0.5.5./2022-AK-59 z dne 7. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 19. 12. 2022 zoper odločbo DRUŽBE ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., št. 0.5.5./2022-AK-59 z dne 7. 12. 2022, se zavrne.

2.     Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 24. 10. 2022 zahteval, da mu organ, v obliki kopij, oziroma glede na obsežnost dokumentacije na naslov e-pošte, posreduje Izjavo EU o skladnosti in vso ostalo tehnično dokumentacijo o ojačitvenih letvah oziroma o celotnem sistemu navezav - Izjavo o lastnostih za navezavo, ki jih pri naročilu »PREPLASTITEV VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE NA AC A2 0026/0626 KRONOVO – DOBRUŠKA VAS, 0027/0627 DOBRUŠKA VAS – DRNOVO IN 0416 PRIKLJUČEK DOBRUŠKA VAS« uporabljata/proizvajata družbi … in …. Pojasnil je tudi razloge, zakaj zahteva predmetno dokumentacijo ter priložil prvo stran Odločbe Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino in certifikat.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0.5.5./2022-AK-59 z dne 7. 12. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil. Uvodoma je v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzel zahtevo ter navedel, da je družbama … in … priznal status stranskih udeležencev. Zaradi obsežnosti dokumentacije in glede na udeležbo stranskih udeležencev pa je tudi izdal sklep, s katerim je podaljšal rok za odločitev o posredovanju zahtevanih dokumentov za 30 delovnih dni. Upoštevaje pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je organ glede samih zahtevanih dokumentov ugotovil, da izpolnjujejo vse tri zahteve za informacijo javnega značaja, nato pa se je opredelil še do izjeme od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Svojo odločitev je utemeljitev s tem, da je zahtevana dokumentacija del Tehnološkega elaborata, ki ga je izdelala družba …, ta pa še ni dokončen. V zvezi s predmetnim elaboratom je bilo namreč podanih večje število pripomb s strani inženirja naročnika, tudi glede elementov navezav, torej tudi glede tistega dela, ki je predmet zahteve. Dopolnitve Tehnološkega elaborata so bile s strani izvajalca narejene že trikrat, nazadnje 29. 11. 2022. Ker torej dokument še ni potrjen s strani inženirjev naročnika, organ ocenjuje, da ga ne more posredovati, ker bi njegovo posredovanje lahko povzročilo napačno razumevanje vsebine.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 19. 12. 2022. Po njegovem mnenju je stališče organa, da je zahtevana dokumentacija del Tehnološkega elaborata, ki še ni dokončen, nebistveno. Poudaril je, da se njegova zahteva nanaša na posredovanje zahtevanih izjav in ne na posredovanje (potrjenega) Tehnološkega elaborata v celoti. Ob tem je opozoril, da morajo biti vsi materiali, ki se vgrajujejo pri izvedbi predmeta javnega naročila, priloženi Tehnološkemu elaboratu. Sestavni del Tehnološkega elaborata so tako tudi izjave o lastnostih vsakega materiala, ki se uporablja pri izvedbi del. Izbrani materiali morajo ustrezati tehničnim zahtevam naročnika v javnem razpisu in veljavnim standardom. Šele po potrditvi Tehnološkega elaborata bi izvajalec namreč lahko začel z deli. Glede na to, da montaža navezav - prehoda iz JVO na BVO na zadevnem gradbišču že poteka in je na nekaterih odsekih gradbišča tudi že zaključena, morata tako izvajalec kot tudi organ že v celoti razpolagati z dokazili o izvoru materiala, ki se vgrajuje oziroma uporablja. Prav tako mora proizvajalec pri dajanju izdelka na trg predhodno pripraviti tehnično dokumentacijo, kar vključuje tudi pridobitev obvezne izjave EU o skladnosti izdelka. Prosilec je na koncu pritožbe ponovno poudaril, da ne zahteva celotnega potrjenega Tehnološkega elaborata, temveč le tisti del oziroma dokumentacijo, ki bi jo z ojačitvenimi letvami oziroma s celotnim sistemom navezav prehoda iz JVO na BVO ob oddaji ponudbe oziroma najkasneje ob pričetku vgrajevanja letev in materiala proizvajalec oziroma izvajalec že moral predložiti organu kot naročniku, oziroma s čimer bi organ že moral razpolagati, saj je na gradbišču že dovolil izvedbo navezav - prehoda iz JVO na BVO. Poudaril je, da zahteva torej zgolj izjavo EU o skladnosti in o lastnostih za navezo, ki jih po naročilu »PREPLASTITEV VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE NA AC A2 0026/0626 KRONOVO – DOBRUŠKA VAS, 0027/0627 DOBRUŠKA VAS – DRNOVO IN 0416 PRIKLJUČEK DOBRUŠKA VAS« uporabljata/proizvajata družbi … in ne ostalih dokumentov, ki sestavljajo Tehnološki elaborat v potrjevanju. Glede na navedeno tako meni, da sklicevanje organa na izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni utemeljeno, saj dostop do želenih informacij javnega značaja oziroma do zahtevanih dokumentov o materialu, ki se že vgrajuje oziroma je že vgrajen na gradbišču, ne bi povzročilo napačnega razumevanja vsebine posamezne zahtevane informacije.

S pritožbo prosilca je organ seznanil družbi …. Družba … je po pooblaščencu v odgovoru z dne 14. 1. 2023 navedla, da so pritožbene navedbe neutemeljene v celoti. Navedla je, da izjava EU o skladnosti za zaključnice in prehodne elemente varnostnih ograj, ki jo zahteva prosilec in imenuje celoten sistem navezav in ojačitvene letve, ne obstaja oziroma ne more obstajati (glede na veljavne standarde SIST ENV1317-4, SIST EN 1317-5). Družba tako takšnega dokumenta nima in ga zato ne more izdati. Prav tako iz istih razlogov z zahtevanim dokumentom ne razpolaga organ in zato niso izpolnjene vse predpostavke za informacijo javnega značaja. Izpodbijana odločba je zato pravilna, argumenti prosilca pa neutemeljeni.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 0.5.5./2023-AK-2 z dne 19. 1. 2023, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil Tehnološka elaborata z dne 9. 9. 2022 in 29. 11. 2022 ter posamezne dopise. Navedel je še, da je pritožbo posredoval v izjasnitev družbama … in …, ter do izteka roka prejel le odgovor družbe .....

Iz odgovora družbe … z dne 14. 1. 2023 izhaja, da so navedbe prosilca v celoti neutemeljene. Navaja, da dokument »Izjava EU o skladnosti za zaključnice in prehodne elemente varnostnih ograj« (po veljavnih SIST ENV 1317-4, SIST EN 1317-5), ki jih zahteva prosilec in imenuje celoten sistem navezav in ojačitvene letve, ne obstaja. Vsled navedenega tako prosilec, po predvidevanjih družbe zaradi nepoznavanja veljavnih standardov, zahteva dokument, ki na podlagi veljavnih standardov ne obstaja, oziroma ne more obstajati, zato ga družba … nima oziroma ga ne more izdati. Glede zahtevane informacije tako po navedbah družbe … niso izpolnjene vse predpostavke, ki so potrebne za to, da organ kot zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja posreduje informacijo javnega značaja. Organ z zahtevanim dokumentom torej ne razpolaga v materializirani obliki. Izpodbijana odločitev organa je tako po mnenju družbe pravilna, argumenti prosilca pa neutemeljeni.

Na poziv IP št. 090-14/2023/2 z dne 27. 1. 2023 je organ z dopisom št. 0.5.5./2023-AK-7 z dne 1. 2. 2023 IP posredoval še zahtevo prosilca. V dopisu je navedel, da v delu zahteve, ki se nanaša na posredovanje zahtevane izjave EU o skladnosti in lastnostih za navezo, ne more ugoditi, saj kot izhaja že iz odgovora družbe …, ta ne obstaja. Izpostavil je še, da predmetni Tehnološki elaborat z dopolnitvami še ni bil potrjen.

Glede na odgovor organa je IP, z dopisom št. 090-14/2023/6 z dne 3. 2. 2023, prosilca pozval na morebitno opredelitev do navedb organa, da zahtevana izjava ne obstaja. Prosilec je po pooblaščenki v odgovoru z dne 14. 2. 2023 navedel, da iz predmetne razpisne dokumentacije, objavljene pod št. JN003435/2022-B01, izhaja, da je organ kot ponudnik zahteval predložitev izjav in poročil o skladnosti za uporabljene materiale in izdelke ter celotno dokumentacijo o uspešno izvedenih preskusih trka v skladu z veljavnimi standardi. Glede na izrecne tehnične zahteve je torej jasno, da je moral izvajalec navezav priložiti izjave in poročila o skladnosti izdelkov (kot so ojačitvena letev oziroma podloga, vijaki in podložki, distančniki, ipd.), ki so sestavni del navezav – prehodnih elementov z JVO tipa K-Light H₂W₄ in jih dobavlja prosilec, na BVO dobavitelja družbe … Izjava o skladnosti je namreč v skladu z evropsko zakonodajo obvezen dokument, s katerim proizvajalec izjavlja, da je njegov izdelek skladen z zahtevami EU in da je proizvajalec v celoti odgovoren za skladnost izdelka z veljavno zakonodajo EU. Poudaril je dejstvo, da prosilec kot proizvajalec patentiranih ojačitvenih letev v sklopu izdelka K-Light ograje H₂W₄ in družba … kot pooblaščeni proizvajalec teh ojačitvenih letev družbi … nista niti dobavila patentiranih ojačitvenih letev niti izročila ustreznih izjav o skladnosti. Navedel je tudi, da je treba izjave EU o skladnosti oziroma o lastnostih uporabljenih izdelkov ne nazadnje priložiti že k dokumentaciji za izvedbo simulacije preskusov trka v skladu z veljavnimi standardi. Glede na navedeno so tako navedbe organa in stranskega udeleženca po oceni prosilca zavajajoče. Potrdilo o izvoru elementov sistema navezave K Light ograje H₂W₄ namreč mora obstajati tudi v materializirani obliki, saj se lahko le tako dokaže, da gre v skladu z veljavnimi standardi za certificirano proizvodnjo izdelkov in certificiran izvor materiala za te izdelke. V kolikor organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami o poreklu citiranih izdelkov v materializirani obliki, prosilec zaključuje, da stranski udeleženec ne izpolnjuje tehničnih zahtev organa in da so s strani stranskega udeleženca uporabljeni izdelki pri izvedbi navezav prehoda iz JVO na BVO nepojasnjenega oziroma neugotovljenega porekla.

Pritožba prosilca ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, ki se nanaša na Izjavo EU o skladnosti za elemente navezave ograje K-Light H₂W_4,.

IP nadalje ugotavlja še, da gre v obravnavanem primeru za zavezanca, ki je zavezan po 1. členu ZDIJZ, in sicer kot pravna oseba javnega prava. Navedeno pomeni, da je organ zavezan po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja. Do statusa organa se je IP že večkrat opredelil, npr. z odločbami št. 021-139/2008/9, št. 090-28/2010/5, št. 090-2/2010/17 in št. 090-241/2011/1, zato se do tega v obravnavanem primeru ne opredeljuje posebej.

Organ je sicer z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do zahtevane izjave na podlagi izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na poziv IP k predložitvi zahtevane izjave (št. 090-14/2023/2 z dne 27. 1. 2023) pa v odgovoru z dne 1. 2. 2023 navedel, da njo ne razpolaga v materializirani obliki, ker ne obstaja, kot to izhaja že iz navedb družbe …, v odgovoru z dne 14. 1. 2023. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja, na splošno in v obravnavanem primeru. Ob tem IP poudarja, da je skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ pri presoji upošteval zgolj verzijo Tehnološkega elaborata, s katerim je organ razpolagal v materializirani obliki v času vložitve zahteve prosilca.

Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil (oziroma podatki iz obstoječega dokumenta). Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

Upoštevaje pojem informacije javnega značaja, predmet zahteve in pritožbo prosilca ter na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. IP namreč po vpogledu v Tehnološki elaborat ugotavlja, da so elaboratu sicer priložene posamezne izjave o lastnostih, vendar ne tudi izjava, ki je predmet zahteve in pritožbe prosilca, torej izjava, ki bi se nanašala na predmetne elemente navezave. IP je pri tem upošteval elemente K-Light ograje H₂W₄, ki izhajajo iz javno dostopnih podatkov proizvajalca družbe ….[1] Navedeno tako pomeni, da organ z zahtevano izjavo v materializirani obliki dejansko ne razpolaga. Enako izhaja iz odgovora družbe … z dne 14. 1. 2023, pa tudi npr. iz dopisa …, št. 402-26/22-PUO-NV-801 z dne 24. 11. 2022.

IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru zahtevana informacija ne izpolnjuje pogojev za pojem informacije javnega značaja.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP zato, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal, ne glede na zahteve predmetne razpisne dokumentacije[2].

IP ne nazadnje poudarja še, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in če jih presodi še, ali je informacija prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Navedbe prosilca o razlogih za dostop do zahtevanih podatkov so tako v postopku po ZDIJZ irelevantne. Ob navedenem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih, kot npr. v postopkih javnega naročanja.

Ne glede na navedeno pa se IP na kratko opredeljuje še do izjeme dokumenta v izdelavi, na katero se je organ skliceval v izpodbijani odločbi. V zvezi z izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru nedvomno ne more biti podana. Tehnološki elaborat z dne 29. 9. 2022 je namreč v skladu s pogoji za obstoj te izjeme končni dokument, pripravljen s strani izvajalca in posredovan naročniku ter nato organu, ne glede na to, da so bile naknadno pripravljene še dopolnitve le-tega. Navedeno pomeni, da kot končni dokument v tej fazi ni več v postopku izdelave in predmet posvetovanja pri subjektu, kjer je nastal. V primeru, ko dokument ni več v postopku izdelave in ni več predmet posvetovanja, ampak je predmet presoje le njegova vsebina pri drugem subjektu, nedvomno ne gre za izjemo dokumenta v nastajanju. IP tako posebej tretjega pogoja za obstoj te izjeme ne izpostavlja, poudarja pa, da bi moral organ konkretno izkazati, v čem bi razkritje zahtevanih podatkov povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Pavšalne navedbe nedvomno ne zadostujejo.

IP je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali so v obravnavanem primeru morebiti podane druge izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ter ugotovil, da niso podane, niti jih ni zatrjeval organ. 

Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbe

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel.

Obravnavani pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sam nosi svoje stroške postopka.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (ker zahtevana izjava ne obstaja in ne zaradi izjeme dokumenta v izdelavi), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je odločil tudi o zahtevi prosilca za povrnitev stroškov postopka, ki jo je zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.liko-liboje.si/cestne-varnostne-ograje/jeklene-varnostne-ograje/

[2] https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=455746

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.