prosilec - CSD Primorsko-Notranjska

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do spisa, ki se vodi pri organu. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je pravilno ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ni pa se opredelil, ali je možno v zvezi z njimi opraviti delni dostop. Prosilec zahteve ni opredelil na način, da bi se ta glasila na točno določenega posameznika, ampak je zahteval listine določene zadeve, ki jo je opredelil z opravilno številko. V primeru, ko prosilec zadevo opredeli z opravilno številko, je vprašanje tehtanja vsebine posameznih dokumentov, do katerih se dostop zahteva, ali je delni dostop možen. Z vpogledom v konkretne listine zadeve je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, in sicer določbo 7. člena ZDIJZ glede delnega dostopa, zato je odločbo organa delno odpravil in rešil zadevo na podlagi drugega odstavka 252. člena ZUP, tako da je prosilcu omogočil delni dostop do določenih dokumentov, v delu ko pa delni dostop ni bil možen, je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

ODLOČBA:

Številka: 090-133/2022/3

Datum: 24. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 3. 2022, zoper odločbo št. 1220-86/2020-31879/6 z dne 18. 3. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Centra za socialno delo Primorsko- Notranjska, Novi trg 6, 6230 Postojna (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 25. 3. 2022 se delno ugodi, tako, da se odločba št. 1220-86/2020-31879/6 z dne 18. 3. 2022, Centra za socialno delo Primorsko- Notranjska, v prvi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente iz zadeve št. 1220-86/2020-31879:

- »Popis zadeve«, pri čemer mora prekriti navedbo stranke oziroma subjekta v celotnem dokumentu,

- spremni dopis št. 1220-86/2020-3187/6 z dne 18. 3. 2022, pri čemer mora prekriti navedbo naslovnika,

- zapisnik št. 1220-86/2020-31879/5, 090-1/2022-31879 z dne 24. 2. 2022, pri čemer mora prekriti navedbo uporabnika in njegove osebne podatke v navedbi navzočih, v uvodu kdo pristopi ter v zaključku, skupaj s podpisom, ter besedilo za »Dobil sem obvestilo« do »zahteva«.

2. V preostalem delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in na dokument št. 1220-86/2020-31879/6, se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 16. 1. 2022 po elektronski pošti na organ naslovil vlogo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je navedel, da pošilja vlogo za dostop do informacije javnega značaja in zahtevek po ZKP kot zasebni tožilec. Zaradi kratkih rokov na Okrajnem sodišču organ prosi, da upošteva zakonske roke. Iz vsebine zahteve izhaja, da se mu na podlagi 5. člena ZDIJZ v zvezi s 17. členom istega zakona in kot zasebni tožilec na podlagi določb petega poglavja Zakona o kazenskem postopku vezano na zadevo ODT KP št. …, posreduje fotokopijo (v PDF obliki) listin iz predmetnega spisa in se jih pošlje na elektronski naslov prosilca. V konkretni zadevi prosilec navaja, da se zoper njega navaja neresnične podatke in obtožbe, ki niso pravno relevantne, oziroma niso bile pravnomočno dokazane, sodišče jih je celo zavrglo. Gre za blatenje, laži in manipuliranje z namenom pridobitve določene koristi. Prosilec ima zato upravičen pravni interes v pravdi in kot zasebni tožilec, listine bo uporabil kot dokaz pred Okrajnim sodiščem v Postojni, v zadevi P … in v predkazenskem postopku istega sodišča, kamor je prosilca napotilo ODT KP s sklepom št. …. O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-1/2022-31879/3 z dne 20. 1. 2022, tako da je zahtevo prosilca za dostop do listin iz zadeve št. 1220-86/2020, zavrnil. Hkrati je odločil, da v postopku niso nastali stroški. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ dne 17. 1. 2022 prejel zahtevo prosilca za dostop do fotokopije vseh listin iz upravne zadeve, ki se vodi pri organu pod številko 1220-86/2020-31879. Navedeno zahtevo je na podlagi določbe 6. člena ZDIJZ zavrnil. Gre namreč za upravo zadevo, do katere podatkov prosilec ni upravičen, saj listine vsebujejo osebne podatke tretjih oseb oziroma tretje osebe. Z razkritjem teh podatkov oziroma posredovanjem teh podatkov bi organ kršil določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Ob tem citira določbo 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od dostopa. Prosilec je dne 20. 1. 2022 zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, ki jo izpodbija zaradi procesnih napak in vsebinskega nestrinjanja. Poudarja, da odločba v uvodu nima navedbe stranke, načina uvedbe postopka in ne določa pravne podlage za tek postopka. Izrek je pomanjkljiv, saj ne odloča o vseh zahtevkih stranke, obrazložitev pa ne navaja vsebinskih razlogov za odločitev. Zgolj navedba 6. člena ZDIJZ ne zadošča. Pri obrazložitvi manjka povezava materialne podlage s samo vlogo in razlogi za zavrnitev, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Prav tako je napačen pravni pouk. Čeprav organ navaja Zakon o varstvu osebnih podatkov, ne navede katera točna določba mu daje podlago za odločitev. Prosilec navaja, da so se v zadevi št. 1220-86/2020 obdelovali njegovi osebni podatki, in sicer določeni neresnični podatki in obtožbe, ki niso pravno relevantne, niso bile pravnomočno dokazane, sodišče jih je zavrglo. Gre za eklatantne kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov, sedaj pa organ ravno iz tega razloga prosilcu zavrača vpogled v te dokumente. Prosilec navaja, da je bil v njegovi vlogi izkazan upravičen interes za listine, ki obdelujejo njegove osebne podatke, zato bi mu jih moral organ posredovati na podlagi 25. člena ZDIJZ. Prav tako ni zadržkov zaradi aktivne zadeve, saj se je postopek v zadevi št. 1220-86/2020 zaključil.

Z izpodbijano odločbo je organ s prvo točko izreka odločil, da se zahteva prosilca z dne 14. 1. 22 (pravilno 2022) za dostop do informacij javnega značaja z namenom pridobitve listina iz zadeve, ki se vodi pod opravilno številko 1220-86/2020-31879 pri CSD Primorsko-Notranjska zavrne. Z drugo točko je odločil, da v postopku stroški niso nastali. S tretjo točko pa, da se s to odločbo nadomesti odločba, ki jo je izdal CSD Primorsko-Notranjska dne 20. 1. 22 (pravilno 2022), pod številko 090-1/2022-31879. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ dne 17. 1. 2022 prejel zahtevo prosilca, s katero je ta v skladu z ZDIJZ zahteval posredovanje fotokopij listin iz zadeve, ki se vodi pri organu pod opravilno številko 1220-86/2020-31879. Navedel je, da je bila zahteva z odločbo št. 090-1/2022-31879/3 zavrnjena in da se je zoper slednjo odločbo prosilec pravočasno pritožil. Ob pregledu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba utemeljena v skladu z 242. členom in zato je ravnal na podlagi 241. člena. Vsebina pritožbe je bila poslana v izjasnitev uporabniku oziroma nosilcu zadeve glede katere se zahteva dostop. Dne 24. 2. 22 (pravilno 2022) je slednji sporočil, da se s posredovanjem podatkov ne strinja, saj gre za strogo varovane osebne podatke. V nadaljevanju obrazložitve je organ ugotovil, da se zadeva št. 1220-86/2020-31879, do katere se zahteva dostop, vodi na ime tretje osebe. Gre za socialno-varstveno storitev, ki ima podlago v določbi 93. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07- uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSV), ki določa, da morajo biti postopki izvajanja storitev vodeni tako, da zagotavljajo zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo upravičenca. Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo socialno varstvene storitve, so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatke so dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela. Podatki se ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko strokovnega delavca ali sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Podatki, ki se nanašajo na izvajanje socialno-varstvenih storitev, so varovani po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov. Organ se je pri tem skliceval na tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do informacij javnega značaja zavrne, če gre za osebni podatek, katerega razkritja bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da zahtevanih listin iz dokumentacije, ki se vodi po številko zadeve 1220-86/202-31879, ne more posredovati prosilcu, saj gre za osebne podatke, ki se nanašajo na socialne stiske posameznika. Pri tem je navedel določbi 93. in 103. člena ZSV in citiral določbi 8. in 9. člena ZVOP-1.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo iz razloga kršitve pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Sklicujoč se na upravno sodno prakso (sodba UPRS I U 908/2015 z dne 15. 11 016) navaja, da je organ v uvodu odločbe napačno navedel 241. člen ZUP, namesto 242., 243. ali 244. člena. Prav tako navaja, da iz Komentarja k Zakonu o splošnem upravnem postopku (Jerovšek, Trpin) izhaja, da organ prve stopnje izda odločbo če v celoti ugodi pritožbi. Prosilec zopet graja sklicevanje organa na 6. člen ZDIJZ, saj meni, da je takšno postopanje nedorečeno in pavšalno glede pravne podlage za odločitev, zato ne predstavlja pravne utemeljitve zavrnitev zahteve. Odločba ima navedene napačne datume, saj organ letnice navede le v obliki »22«, zato gre za bistveno kršitev pravil postopka. V nadaljevanju prosilec citira komentar k 113. členu ZUP (Breznik, Štucin, Merflak, stran 506) ter dodaja, da ker so v odločbi navedeni napačni datumi, se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 37. (pravilno 237.) člena ZUP). Prosilec prav tako meni, da je organ napačno enumeriral izrek, saj je s prvo točko odločil o zahtevi in šele s tretjo točko nadomestil odločbo z dne 20. 1. 2022. Prosilec prav tako ugotavlja, da organ ne postopa enako v vseh primerih, saj je organ v dopolnjenem postopku vsebino pritožbe poslal v izjasnitev uporabniku oziroma nosilcu zadeve. V določeni drugi zadevi pa je organ uporabnika obvestil o podanem obvestilu s strani prosilca glede ravnanja te osebe. V zvezi z zadevo, do katere dostop zahteva prosilec, navaja, da je organ na podlagi lažnivih dejstev uporabnika in navajanju informacij uporabnika, brez da bi pozval osebo, ki se jo z lažnimi podatki obremenjuje, sam podal in povzel zaključke in o tem obveščal organe, kar je imelo za podlago prednostno rešitev. Prosilec se prav tako sklicuje na postopanje organa glede določene druge listine, na podlagi katere se vodi postopek z zasebno tožbo. Prosilca skrbi, da organ ne varuje integritete in dostojanstva vseh udeleženih. Meni, da se je organ napačno skliceval na določbo 103. člena ZSV, saj ta ureja delo inšpektorja s področja socialnega varstva, kar dodatno kaže na pravno zmotnost izpodbijane odločitve. Graja pavšalno citiranje določb ZVOP-1 in manjko opredelitve do pravnih podlag, ki omogočajo posredovanje osebnih podatkov. Prosilec navaja, da je nesporno dejstvo, da je organ v zadevi št. 1220-86/220 obdeloval njegove osebne podatke in jih brez njegove privolitve širil drugim organom. Organ pred tem ni preveril podatkov in navedb pri posameznikih oziroma pristojnih organih, zato je v škodo prosilca, uporabniku pridobil neupravičeno prednost pri obravnavi. Prosilec zatrjuje kršitev določb o varstvu osebnih podatkov in IP poziva, da skladno s svojimi pristojnostmi opravi nadzor vezan na to zadevo in ga obvesti. Prosilec meni, da je bil v njegovi zahtevi izkazan upravičen interes po informacijah javnega značaja za listine, ki obdelujejo njegove osebne podatke in mu jih je organ dolžan posredovati na podlagi 25. člena ZDIJZ. Prosilec predlaga, da IP razveljavi odločbo in sam odloči, da opravi nadzor vezan na zadevo št. 1220-86/2020, opravi pregled nad zadevami, v katerih se obdelujejo njegovi osebni podatki pri organu ter po uradni dolžnosti zadevo odstopi Upravni inšpekciji.

V zvezi s prejeto pritožbo zoper izpodbijano odločbo je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je skupaj s prvostopnim spisom, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2022-31879/14 z dne 12. 4. 2022 in dopolnjeno dne 19. 4. 2022, poslal IP v reševanje. Pri tem je organ navedel, da je štel, da je pritožba zoper odločbo št. 090-1/2022-31879/3 z dne 20. 1. 2022 utemeljena in jo je z izpodbijano odločbo dopolnil v delu obrazložitve.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja in ne morebitna upravičenja prosilca kot zasebnega tožilca v skladu z Zakonom o kazenskem postopku.

Prosilec v pritožbi navaja okoliščine, zaradi katerih potrebuje zahtevane dokumente in da gre za njegove osebne podatke v teh dokumentih ter tako utemeljuje svoj pravni interes. V skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelil in poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilca in namena zaradi katerega v pritožbi navaja, da dokumente potrebuje, ni opredeljeval.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije, in sicer zadeva št. 1220-86/2020-31879, spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacija, glede katere je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov.

Vprašanje postopkovnih kršitev pri organu

Prosilec navaja, da se je organ v uvodu izpodbijane odločbe napačno skliceval na 241. člen ZUP namesto na druge določbe ZUP ter da je pri tem enumeracija točk izreka napačna, saj bi moral organ prvo odločbo z dne 20. 1. 2022 najprej razveljaviti in nato odločiti o zahtevi. IP ugotavlja, da 241. člen ZUP določa, da če organ, ki je izdal odločbo, pritožbe ne zavrže po 240. členu, jo pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določi rok, da se izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Odločbo po 242., 243. in 244. členu ZUP lahko organ izda šele potem, ko prejme odgovor stranke z nasprotnimi interesi, oziroma ko se izteče rok za ta odgovor. ZUP v 242. členu pa določa, da če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek, reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe. Ko organ prve stopnje prejme to pritožbo, mora takoj ravnati po prvem odstavku 245. člena tega zakona.

IP ugotavlja, da se je organ v uvodu svoje odločitve res napačno skliceval na 241. namesto na 242. člen ZUP, vendar je v nadaljevanju svoje odločitve, na drugi strani izpodbijane odločbe, pravilno navedel, da je pritožba utemeljena na podlagi 242. člen ZUP, zato napačna navedba v uvodu ne vpliva na zakonitost postopka. Nadalje prosilec meni, da za postopanje organa ni bilo podlage v 242. členu ZUP, saj s svojo zahtevo ni uspel. Ob odstopu pritožbe je organ navedel, da je štel, da je pritožba prosilca utemeljena glede navedb, da je organ svojo odločitev pomanjkljivo utemeljil. Iz Komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, ur. P. Kovač in E. Kerševan, 2020), na strani 583 in naslednjih, izhaja, da prvostopni organ postopa po tem členu, če spozna, da je pritožba utemeljena. V točki 4 na strani 584 R. Knez poudarja, da je lahko nadomestna odločba za pritožnika vsebinsko neugodna, bodisi enaka, kot že prej bodisi manj ugodna; pomembno je le, da je v skladu z načelom zakonitosti in materialne resnice. Prvostopni organ lahko izda nadomestno odločbo, čeprav tudi ta za stranko ne bo ugodilna. IP tako ugotavlja, da je organ imel pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe kot nadomestne odločbe, saj je prosilec podal pritožbo, za katero je ugotovil, da je bila utemeljena. Nadomestne odločbe namreč organ ne bi smel izdati po uradni dolžnosti, ali v škodo nasprotni stranki, do česar pa v obravnavanem primeru ni prišlo. V pritožbi prosilec prav tako graja enumeracijo točk v izreku. Meni, da bi moral organ najprej odločbo z dne 20. 1. 2022 nadomestiti in v nadaljevanju izreka odločiti o zahtevi. IP ugotavlja, da iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je organ o zahtevi prosilca s prvo točko »še enkrat« odločil ter da je v tretji točki izreka navedel, da se odločbo z dne 20. 1. 2022 nadomesti. IP ugotavlja, da teorija[1] pritrjuje prosilcu, da je sosledje točk izreka pravilnejše, če se v izreku najprej prva odločba odpravi in šele v kasnejših točkah o vlogi oziroma zahtevi odloči. Vendar izhaja, da je takšno postopanje smiselno, ne pa da gre v nasprotnem primeru za kršitev. Namreč, z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o obeh pomembnih delih, in sicer o tem, da se prvoizdana (z dne 20. 1. 2022) odločba nadomešča in da se odloči o zahtevi. O tem je bilo odločeno z enim pravnim aktom, iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe pa jasno izhaja sosledje postopanja organa, da je organ najprej presojal utemeljenost pritožbe zoper odločbo z dne 20. 1. 2022, v nadaljevanju pa o zahtevi prosilca, z navedbo dopolnjenih razlogov za svojo odločitev. IP tako ugotavlja, da so zatrjevane navedbe glede kršitev pravil postopka v zvezi z izrekom izpodbijane odločbe neutemeljene. 

V pritožbi prosilec dalje navaja, da je organ na več mestih v datumu navedel »22« namesto 2022. IP je v delu, ki je relevanten za ta pritožbeni postopek, ugotovil, da tako ZUP kot tudi Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) ne določata, kako se pravilno navede datum v odločbi, ampak to ureja Slovenski pravopis.[2] Način pisanja datuma v obliki, kot ga je navedel organ v izpodbijani odločbi, med možnostim, ki jih ponuja slovenski pravopis, ni navedena. IP kljub temu ugotavlja, da ne gre za kršitev pravil postopka, prav tako pa te vrste navedba datuma ni vplivala na razumljivost izpodbijane odločbe in možnost preveritve pravilnosti postopka na prvi stopnji, saj ni bilo dvoma o tem, za katero zahtevo oziroma odločbo gre. Prav tako za odločanje v tem pritožbenem postopku ni pravno relevanten način knjiženja dokumentov, na katerega se sklicuje prosilec v pritožbi, saj je za postopek po ZDIJZ pomembno, da organ odloči o zahtevi in v obravnavanem primeru, da v nadomestni odločbi navede pravilno opravilno številko odločbe, ki jo nadomešča. Vprašanje, ali je pravilno knjiženje dokumentov v zadevo dostopa do informacij javnega značaja, ki se na zahtevo ne nanašajo, pa ni predmet tega pritožbenega postopka.

Prosilec v pritožbi dalje graja tudi postopanje organa, da je ta v postopek z nadomestno odločbo pritegnil uporabnika storitve in ga seznanil z vloženo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ter tako nepooblaščeno razkril njegove osebne podatke uporabniku storitve. IP ugotavlja, da ZUP v 43. in 44. členu ureja vprašanje, kdo je stranka postopka in postopanje organa s tem v zvezi. ZUP določa, da ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Organ pa mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. V postopku na prvi stopnji je organ uporabnika seznanil, da je v zvezi z njegovimi osebnimi podatki vložena zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Uporabnik je svoje nestrinjanje izrazil na zapisnik (dok. št. 1220-86/2020-31879/5), izpodbijana odločba pa mu je bila tudi vročena (dok. št. 1220-86/2020-31879/6). IP tako ugotavlja, da je imel organ pravno podlago, da je stranskega udeleženca obvestil o postopku in mu dal možnost, da varuje svoje pravice in pravne koristi, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi s tem v zvezi prišlo do kršitve pravil postopka. S tem, ko prosilec postavi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, se ne more izogniti določbam, ki urejajo upravni postopek, še posebej glede udeležbe stranskih udeležencev. V zvezi s pritožbeno navedbo, da prosilec o identiteti uporabnika ni bil seznanjen, pa IP odgovarja, da bi z razkritjem njegove identitete organ kršil pravico uporabnika glede njegovih osebnih podatkov, čeprav je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil ravno zaradi varstva le-teh. Smiselno enako ureja materijo 12. ZInfP, ki določa, da pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, do pravnomočnosti odločbe Informacijskega pooblaščenca ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije. V delu pritožbenih navedb, ki se nanašajo na kršitev varstva osebnih podatkov prosilca glede postopanja organa izven postopka dostopa do informacija javnega značaja, pa IP ugotavlja, da to ni predmet tega pritožbenega postopka in prosilca v primeru, da ocenjuje, da so kršitve podane, napotuje na podajo prijave.

Vprašanje vsebinske presoje zahtevanih dokumentov

Prosilec je v zahtevi z dne 16. 1. 2022 navedel, da zahteva dostop do listin iz zadeve štev. 1220-86/2020. Pri čemer je zadevo natančneje opredelil na način, da se v njej navajajo podatki v zvezi z njim in obtožbe, ki niso bile nikoli pravnomočno dokazane. Organ je v zvezi z zahtevo prepoznal zadevo št. 1220-86/2020-31879 in dostop do nje zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Pri tem je navedel, da dokumenti vsebujejo osebne podatke glede katerih ne obstaja pravna podlaga za razkritje. Skliceval se je med drugim na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, Zakona o socialnem varstvu in ZDIJZ. Pri tem je navedel, da gre za osebne podatke, ki se nanašajo na socialne stiske posameznika in na določbi 93. in 103. člena ZSV. Iz vsebine dokumentov zadeve (090-1/2022-31879/8 z dne 15. 2. 2022) pa izhaja, da je organ navedel, da je za uporabnika izvajal socialno-varstveno storitev v skladu s Pravilnikom o standardih in normativih za izvajanje socialno-varstvenih storitev. V primeru, da organ za posameznika v stiski izvede socialno-varstveno storitev, velja, da prisluhne njegovim opisom stisk in težav, ki ga pestijo. Izjave uporabnika zapišejo v dokument (uradni zapis). V uradnem zapisu storitve so navedene izjave, stališča posameznika, ponujene oblike pomoči s strani organa ter morebitna odločitev posameznika, kako bo svoje stiske reševal v prihodnje. Posameznika organ seznani z oblikami pomoči, storitev, ki so na razpolago v sistemu ter mu predlaga, da sprejme odločitev, ki je zanj najboljša. V teh odločitvah, če so po oceni organa za posameznika koristne, jih organ tudi podpre. Ker organ ni našel podlage za razkrijte osebnih podatkov, je dostop do zahtevanih informacij v celoti zavrnil.

Z vpogledom v zadevo št. 1220-86/2020-31879 IP ugotavlja, da ta vsebuje popis zadeve in 6 številk dokumentov. Kot navaja organ, gre za postopek reševanja socialne stiske posameznika. Brez razkritja vsebine dokumentov IP ugotavlja, da ti ustrezajo splošni opredelitvi vrste dokumentov, ki se pri organu vodijo v zvezi z izvajanjem socialnovarstvenih storitev; in sicer dokument št. 1 ustreza »Izjavi uporabnika«, ki jo je dal po pooblaščencu, dokument 3 pa »Izjavi uporabnika« zapisanega v uradni zaznamek organa. Dokument 2 ustreza »podpori odločitve posameznik«. Dokument 4 predstavlja več predloženih dokumentov uporabnika, ki dokazujejo njegovo izjavo. Dokumenta 5 in 6 se nanašata na predmetno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je dokument št. 5 izjava uporabnika, podana na zapisnik o svojem nestrinjanju s posredovanjem podatkov, dokument 6 pa izpodbijana odločba s spremnim dopisom.

ZSV v tretjem členu določa, da pravice iz socialnega varstva obsegajo storitve in ukrepe, namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. ZSV v 10. in naslednjih členih določa, da so socialno varstvene storitve namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav (socialna preventiva), obsegajo aktivnosti in pomoč za samopomoč posamezniku, družini in skupinam prebivalstva. Storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav so: 1. prva socialna pomoč, 2. osebna pomoč, 3. podpora žrtvam kaznivih dejanj, 4. pomoč družini, 5. institucionalno varstvo, 6. vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, 7. pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih. 13. člen ZSV pa podrobneje ureja osebno pomoč, in sicer določa, da ta obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih zmožnosti. Prvi odstavek 81. člena ZSV določa, da se krajevna pristojnost v vseh zadevah, za katere so pristojni centri za socialno delo, določi po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč in varstvo. 93. člen ZSV, na katerega se tudi sklicuje organ določa, da morajo biti postopki izvajanja storitev vodeni tako, da zagotavljajo zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo upravičenca. Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo socialno varstvene storitve so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatke iz prejšnjega odstavka so dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela. Podatki iz drugega odstavka tega člena se ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko strokovnega delavca ali sodelavca, razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki.

Glede na vsebino dokumentov zadeve št. 1220-86/2020-31879 IP ugotavlja, da ti vsebujejo številne osebne podatke: imena in priimki, naslovi prebivališč, socialne okoliščine, zdravstveno stanje, opisi konkretnih dogodkov, navade posameznikov, njihovo vedenje, podatki, ki se nanašajo na socialni položaj posameznikov in njihovih družinskih članov, materialne in osebne stiske, medsebojne odnose in posameznikovo doživljanje razmer in druge življenjske in strogo osebne okoliščine.

Obstoj izjeme varstva osebnih podatkov

Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Člen 9 Uredbe pa v prvem odstavku določa, da je prepovedana obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo, med drugim podatke v zvezi z zdravjem posameznika. Obdelava te vrste podatkov je dovoljena le iz razlogov navedenih v drugem odstavku 9. člena, ki pa ne določa, da so to lahko zakonske obveznosti upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Že zgoraj je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne osebne podatke, med drugim tudi podatke v zvezi z zdravjem. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je pravilen zaključek organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovane osebne podatke, glede katerih ni zakonske podlage za posredovanje javnosti.

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Po mnenju IP nima vsak osebni podatek statusa varovanega osebnega podatka in drži, da je določene osebne podatke v dokumentih, ki sicer izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja, dovoljeno razkriti. Osebni podatek, ki ni varovan osebni podatek, namreč predstavlja informacijo javnega značaja. Določanje meje (ločnice) med varovanimi in nevarovanimi osebnimi podatki je v praksi pogosto zahtevno in terja upoštevanje vseh relevantnih okoliščin.

IP ugotavlja, da osebni podatki, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih, ne predstavljajo podatkov o javnem uslužbencu oziroma javnem funkcionarju. Prav tako pa ne gre za porabo javnih sredstev, saj se zahteva podatke oziroma dokumente iz zadeve v zvezi z urejanjem krizne situacije uporabnika in ne podatke oziroma dokumente, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ali podatkov o javnem uslužbencu oziroma javnem funkcionarju. IP prav tako ni našel druge pravne podlage za razkritje osebnih podatkov, zato pritrjuje organu, da pravne podlage za razkritje osebnih podatkov ni. V nadaljevanju pa se je IP opredelil do materialno pravnega vprašanja, do katerega se organ v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil, in sicer do možnosti delnega dostopa.

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5. a ali 6. člena, ki določata izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

IP ugotavlja, da je organ pravilno ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ni pa se opredelil, ali je možno v zvezi z njimi opraviti delni dostop. Prosilec zahteve ni opredelil na način, da bi se ta glasila na točno določenega posameznika, ampak je zahteval listine določene zadeve, ki jo je opredelil z opravilno številko. V skladu s prakso IP (glej na primer odločbe IP št. 090-76/2022/2 z dne 21. 3. 2022, št. 090-201/2019/3 z dne 1. 10. 2019) v primeru, ko prosilec poda zahtevo za informacijo javnega značaja, ki se nanaša na konkretnega posameznika, delni dostop ni mogoč. Temu pritrjuje tudi Upravno sodišče RS v upravno sodni praksi (glej na primer sodbo opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014). V primeru, ko pa prosilec zadevo opredeli z opravilno številko, pa je vprašanje tehtanja vsebine posameznih dokumentov, do katerih se dostop zahteva, ali je delni dostop možen. Z vpogledom v konkretne listine zadeve IP ugotavlja, da je organ napačno uporabil materialno pravo, in sicer določbo 7. člena ZDIJZ, zato je odločbo organa delno odpravil in rešil zadevo na podlagi drugega odstavka 252. člena ZUP, kot izhaja iz izreka te odločbe. Popis zadeve sicer vsebuje osebne podatke uporabnika, vendar ta glede na ostalo vsebino dokumenta, ki razkriva le naziv posameznih dokumentov, ne ogroža zaupnosti in ne razkriva identitete uporabnika. Enako velja za dokument št. 1220-86/2020-31879/5, ki predstavlja izjavo uporabnika glede predmetne zahteve za dostop do informacij javnega značaja in dokument št. 1220-86/2020-31879/6, ki predstavlja izpodbijano odločbo in spremni dopis. IP ugotavlja, da je organ prosilca v vsebini izpodbijane odločbe že seznanil z zaključkom in stališčem uporabnika o zahtevi prosilca za dostop do dokumentov zadeve št. 1220-86/2020-31879. Delni dostop na način, kot izhaja iz izreka te odločbe, pa je možen, saj dokument vsebuje le osebni podatek, tj. ime in priimek uporabnika. V zvezi z dokumentom št. 1220-86/2020-31879/6, IP ugotavlja, da vsebuje izpodbijano odločbo in spremni dopis, s katerim je bila ta odpremljena uporabniku. V zvezi z izpodbijano odločbo, ki predstavlja dokument št. 1220-86/2020-31879/6, IP ugotavlja, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa, saj je odločbo nedvomno prejel, predmetni postopek pa teče v zvezi z njegovo pritožbo, ki jo izpodbija. Pravovarstveni interes pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. To pa ne drži za spremni dopis, s katerim je bila izpodbijana odločba uporabniku vročena. Dostop do slednjega je IP omogočil na način, kot izhaja iz izreka te odločbe.

V zvezi s preostalimi dokumenti, in sicer glede dok. št. 1220-86/2020-31879/1 do št. 1220-86/2020-31879/4 pa IP ugotavlja, da delni dostop ni mogoč. V navedenih dokumentih glede na okoliščine konkretne zadeve, osebnih podatkov ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke iz točno določenega spisa organa, ki se nanaša na socialne stiske določenega posameznika. Kot izhaja iz pravnih predpisov, ki urejajo delovno področje organa, gre v te vrste spisih za visoko koncentracijo osebnih podatkov. IP pri tem svojo odločitev dodatno utemeljuje s tem, da določbe o krajevni pristojnosti, navedene v obrazložitvi zgoraj, določajo, da je posamezni Center za socialno delo pristojen glede na stalno prebivališče posameznega uporabnika, kar dodatno omogoča določljivost posameznikov iz zahtevanih dokumentov in onemogoča delni dostop. Poleg tega pa se velik del zahtevane dokumentacije nanaša na osebne podatke posebne vrste, glede katerih obstaja še posebej restriktiven pristop. Ker ti dokumenti tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti uporabnika, prosilca ali drugih posameznikov, ki se v teh dokumentih nahajajo, je odločitev organa v tem delu pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi (tretji odstavek 248. člena), zato je IP pritožbo v tem delu zavrnil.

IP je tako pritožbi prosilca delno utemeljil in na podlagi drugega odstavka 252. člena ZUP prosilcu omogočil delni dostop do popisa zadeve, dok. št. 1220-86/2020-31879/5 in spremnega dopis št. 1220-86/2020-31879/6. Pritožbo prosilca pa je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil v delu, v katerem se dokumenti nanašajo na varovane osebne podatke in na odločbo št. 1220-86/2020-31879/6, ter pri tem navedel pravilne razloge za zavrnitev.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Tako ibidem R. Knez v točki 7.

[2] Spletna različica SSKJ: Pravopis 8.0 (fran.si).