prosilec - CSD Maribor

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval interne akte, pravilnike, navodila, ipd. organa, ki so vezani na ustne razgovore s stranko in snemanjem le teh. Organ je dostop zavrnil, ker je bil prosilec s temi informacijami že seznanjen. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z internim aktom, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in naložil organu, da mu dokument posreduje. V preostalem delu pa je IP sledil odločitvi organa, da kriterij materializirane oblike ni podan in je pritožbo v tem delu zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-503/2025/7

Datum: 11. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 23. 10. 2025, zoper odločbo Republike Slovenije, Centra za socialno delo Maribor, Zagrebška cesta 72, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), z dne 22. 10. 2025, št. 909-64/2025-31992, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 23. 10. 2025 se delno ugodi in se odločba z dne 22. 10. 2025, št. 909-64/2025-31992, Republike Slovenije, Centra za socialno delo Maribor delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki na elektorski naslov posredovati »Hišni red-pravila za zagotavljanje reda«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 3. 9. 2025 pri organu vložil »zahtevo za dostop do informacij javnega značaja-pravna podlaga za odklonitev zapisnika in snemanja postopkov«, in sicer je zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje naslednje informacije:

1.            vse interne akte, pravilnike, navodila ali okrožnice CSD Maribor oziroma MDDSZEM, ki določajo, da ob ustnem razgovoru s stranko ni treba izdelovati zapisnika, čeprav ZUP v 75.–80. členu določa obveznost zapisnika na zahtevo stranke;

2.            vse interne akte, pravilnike, navodila ali okrožnice CSD Maribor oziroma MDDSZEM, ki določajo, da je snemanje razgovora s stranko prepovedano, čeprav za takšno prepoved v veljavni zakonodaji ni podlage;

3.            pravno podlago (predpis, člen, navodilo, odločbo), na katero sta se sklicevali dne 3. 9. 2025, ko sta zatrjevali, da za njuno delo ZUP ne velja ter da je snemanje sestanka protizakonito.

(2) Organ je o zgoraj navedeni vlogi odločil v postopku po ZDIJZ in izdal odločbo z dne 22. 10. 2025, št. 909-64/2025-31992, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ ter v nadaljevanju preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva. Organ je ob prosilčevi zahtevi, da se mu posredujejo zgoraj navedeni podatki, ugotovil, da gre pri njegovih zahtevah za osnovne informacije, na katere je prosilec odgovore že prejel. Organ je poudaril, da ni dolžan interpretirati veljavnih zakonov.

(3) Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 23. 10. 2025, v kateri je navedel, da se z odločbo ne strinja, ker ne vsebuje vsebinskega odgovora na zastavljena vprašanja in ni obrazložena. Prosilec vztraja, da je zahteval konkretne dokumente in da organ ni odgovoril, ali zahtevani dokumenti obstajajo.

(4) Organ je z dopisom z dne 30. 10. 2025, št. 0900-71/2025/2 odstopil pritožbo prosilca s prilogami v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Postopek po ZDIJZ se vselej začne na zahtevo stranke, pri čemer mora biti vsebinska opredelitev dokumenta določna do te mere, da lahko organ prepozna, kaj je predmet zahteve. Organ je na zahtevo stranke vezan, prav tako tudi IP v pritožbenem postopku. Predmet presoje so torej vselej dokumenti, kot jih opredeljuje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ[1]. Povedano drugače, vloga, s katero prosilec zahteva določena ravnanja od organa ali pojasnila in odgovore na vprašanja, izven določb ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

(7) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z utemeljitvijo, da se zahteva prosilca nanaša na osnovne informacije, na katere je že prejel odgovore. V obravnavanem primeru je torej sporno vprašanje, ali organ razpolaga z informacijami, ki so bile predmet zahteve.

(8) Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja in načela materialne resnice je IP z dopisom št. 090-503/2025/2 z dne 4. 11. 2025 organ pozval, da dodatno pojasni, ali obstaja kakršen koli »interni dokument« (ne glede na poimenovanje), ki ureja ustne razgovore s strankami in kakšen ugotovitveni postopek je v zvezi s tem izvedel. IP je ob tem še organ pozval, da posreduje odgovor, ki ga je posredoval prosilcu, kot je to navedeno v izpodbijani odločbi

(9) Organ je odgovoril z dopisom št. 909-16/2025-31992/21 z dne 5. 11. 2025, v katerem je pojasnil, da ne razpolaga z nobenimi internimi akti, ki bi bili vezani na ustne razgovore s stranko in snemanjem le teh. V uporabi je veljavna zakonodaja in hišni red, ki je pripravljen v skladu z 9. točko 11. člena Zakona o zasebnem varovanju, 102. do 114. člena Uredbe o upravnem poslovanju ter 137. in 138. člena Kazenskega zakonika, ki je na vidnem mestu izobešen na več mestih, kar je bilo prosilcu pojasnjeno ustno, na dan osebnega obiska dne 3. 9. 2025; o tem je bil sestavljen tudi uradni zaznamek, ki je bil posredovan IP.

(10) Na odgovor organa se je dne 5. 11. 2025 odzval tudi prosilec, ki je poleg navedb, podanih že v pritožbi, dodal, da naj mu organ posreduje »hišni red« ter uradni zaznamek z dne 3. 9. 2025.

(11) IP ugotavlja, da je organ tudi v svojem odgovoru na poziv IP vztrajal, da ne razpolaga z zahtevanimi internimi akti, ob tem pa se je poleg zakona skliceval tudi na »hišni red«, ki ga je organ sprejel. Glede na to, da je »hišni red« interni dokument organa, pomeni, da organ v tem delu razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca. IP je zato pozval organ, da omenjeni dokument posreduje IP. Organ je dne 10. 11. 2025 posredoval IP »Hišni red-pravila za zagotavljanje reda«. Kot je pojasnil organ, gre za dokument, ki je »izobešen« v prostorih organa, zaradi česar po odločitvi IP izpolnjuje pogoje prosto dostopne informacije javnega značaja in ga je organ dolžan posredovati prosilcu, kot to izhaja iz prve točke izreka te odločbe. IP pa nima utemeljenega razloga, da glede ostalih zahtevanih informacij ne bi sledil odločitvi organa, da kriterij materializirane oblike ni podan, zato pritožba prosilca v preostalem delu ni utemeljena.

(12) Glede poziva prosilca z dne 5. 11. 2025, da naj mu organ posreduje uradni zaznamek z dne 3. 9. 2025, pa IP ugotavlja, da navedeni dokument ni bil predmet zahteve z dne 3. 9. 2025, zato tudi ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku. Prosilec namreč s pritožbo svoje zahteve ne more razširjati (lahko jo zoži), posledično pa se glede teh informacij, ki jih prosilec v svoji zahtevi ni navedel, tudi ne more pritožiti. Zaradi navedenega se tudi IP v tem pritožbenem postopku ne more opredeljeval do vprašanja, ali omenjeni uradni zaznamek predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ugotovitev v tej odločbi pa ne predstavlja razloga, da ta dokument ne more biti predmet nove samostojne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki pa mora imeti vse sestavine, kot jih določa 17. člen ZDIJZ. 

(13) IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe omogočiti dostop, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

(14) V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.