prosilec - CSD Ljubljana

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala pridobitev seznama oz. odločb, vezanih na pravice do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca, ki izpolnjujejo točno določene kriterije. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim seznamom oz. odločbami ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da rač. sistem organa ne omogoča filtriranja glede na kriterije iz zahteve prosilke, kar pomeni, da bi organ moral fizično pregledati vse odločbe, vezane na pravice do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca, da bi ugotovil, katere ustrezajo zahtevi prosilke, česar pa na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan narediti. IP je tako pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-275/2021/3

Datum: 30. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 26. 7. 2021, zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 021-3888/2021-31984/4 z dne 14. 7. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilke z dne 26. 7. 2021 zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana, št. 021-3888/2021-31984/4 z dne 14. 7. 2021, se zavrne.

1. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 18. 6. 2021 na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na odločanje v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, natančneje pravice do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca, in sicer:

1. primarno - številke odločb, datume izdaje, ime in priimek osebe, ki je postopek vodila in osebe, ki je v postopku odločila, za vse odločbe, izdane v zadnjih treh letih, v zvezi s pravico do otroškega dodatka in/ali pravico do znižanja plačila vrtca:
2. v katerih je na prvi stopnji organ za katerokoli osebo, ki se upošteva na podlagi 10. člena ZUPJS, pri ugotavljanju materialnega položaja upošteval dohodke osebe iz preteklega leta in dividende te osebe iz predpreteklega leta;
3. v katerih je organ, čeprav je bila odločba izdana po 31. maju posameznega leta, pri ugotavljanju materialnega položaja upošteval podatke o dohodkih katerekoli osebe iz predpreteklega leta glede na leto vložitve vloge;
4. v katerih je odločila ali postopek vodila …., vodja IV, v odločbi pa so bili pri ugotavljanju materialnega položaja za katerokoli osebo, ki se upošteva na podlagi 10. člena ZUPJS, upoštevani dohodki osebe iz preteklega leta in dividende te osebe iz predpreteklega leta;
5. d) v katerih je odločila ali postopek vodila …., vodja IV, v odločbi pa so bili, čeprav je bila odločba izdana po 31. maju posameznega leta, pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevani podatki o dohodkih katerekoli osebe iz predpreteklega leta glede na leto vložitve vloge.

Vsi podatki o odločbah naj bodo na ločenih seznamih, ločeno po točkah iz zgoraj zapisane zahteve.

2. Za vse zgornje odločbe zahteva tudi podatek:
3. katere od teh odločb so postale pravnomočne;
4. katere so bile spremenjene že s strani organa, pri čemer prosi tudi za podatek o številkah in datumih teh odločb ter podatek o osebi, ki je ponovno odločila in osebi, ki je postopek vodila;
5. c) katere so bile odpravljene ali spremenjene na drugi stopnji ali po tožbi v socialnem sporu, pri čemer prosi tudi za fotokopije odločb druge stopnje in kopije sodb sodišča.
6. Podrejeno, v kolikor organ meni, da zgoraj zahtevanih seznamov ni dolžan pripraviti ali posredovati, namesto podatkov, zahtevanih v prejšnjih točkah, prosilka prosi za posredovanje fotokopij vseh odločb, o katerih so podatki zahtevani v 1. točki, in sicer v ločenih mapah za vsako od točk iz 1. točke (a,b,c,d).
7. Fotokopije odločb iz točke 2.b.
8. Fotokopije odločb iz točke 2.c.

Ker iz zgoraj navedene zahteve organu ni bilo popolnoma jasno, kaj prosilka zahteva, je bil dne 22. 6. 2021, s strani strokovnega delavca organa, zaposlenega na Območnem centru CSD Ljubljana, v Službi za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, izveden telefonski pogovor z odvetnikom, ki zastopa prosilko. Odvetnik je v telefonskem pogovoru pojasnil, da se zahteva prosilke nanaša na dostop do primerljivih podatkov (v odnosu do odločb prosilke), ki so bili pri organu obdelani v večjem številu postopkov odločanja o pravicah do otroškega dodatka in subvencije vrtca. Postopki odločanja oz. podatki naj bi se nanašali na tiste postopke, znotraj katerih so vlagatelji oz. njihovi družinski člani izkazovali cedularne dohodke iz naslova prejetih dividend. Prosilko še posebej zanima način upoštevanja teh cedularnih dohodkov, v smislu upoštevanja podatkov iz preteklega oz. predpreteklega dohodninskega leta. Predmet zahteve so tako podatki, iz katerih bi bili razvidni načini postopkov odločanja v smislu upoštevanja cedularnih dohodkov iz naslova dividend, brez vsakršnih osebnih podatkov vlagateljev in njihovih družinskih članov. Organ je v telefonskem pogovoru pojasnil, da je tehnično (računalniško) nemogoče pridobiti (filtrirati) zahtevane podatke.

Organ je o zahtevi prosilke nato odločil z odločbo št. 021-3888/2021-31984/4 z dne 14. 7. 2021, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da ni dolžan zbirati, iskati in ustvarjati novih evidenc za potrebe odgovora na zahtevo prosilke. Posredovanje vseh odločb, izdanih v treh letih v zvezi s pravico do otroškega dodatka in/ali pravico do znižanja plačila vrtca, bi od organa zahtevalo nesorazmerno delo in napor, poleg tega pa tovrstno delo zahteva tudi obdelavo vseh zahtevanih kopij s prikrivanjem osebnih podatkov in ustvarjanje dodatnih evidenc.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 26. 7. 2021 vložila pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilka je mnenja, da so podatki o številkah odločb, o uradnih osebah, ki so te odločbe izdale oz. v postopku odločile ter datumi odločb, nedvomno podatki, ki se nahajajo v dokumentih, natančneje v odločbah samih, torej se nahajajo v materializirani obliki. Dejstvo, da organ nima že izdelanega seznama odločb, ki izpolnjuje kriterije, ki jih je navedla prosilka, torej ne pomeni, da organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki. IP je že v več svojih odločbah odločil, da za obveznost organa, da podatke posreduje, zadostuje dejstvo, da razpolaga s t.i. surovimi podatki, iz katerih bi prosilec sam lahko prišel do informacije, ki jo zahteva (npr. odločba IP št. 021-102/2007). Glede na navedeno je organ dolžan posredovati vsaj vse odločbe, izdane v zadnjih treh letih v zvezi z znižanjem plačila vrtca ali otroškim dodatkom, v katerih bi prekril vse osebne podatke, iz teh odločb pa bi prosilka lahko sama poiskala podatke o odločbah, pri katerih so bili uporabljeni podatki o dohodkih iz predpreteklega leta, čeprav je bila odločba izdana po 1. februarju oz. po 31. maju. Prav tako bi lahko organ izdal, v zvezi s točko 1.c) in 1.d) primarne zahteve, vse odločbe iz zadnjih treh let, izdane po 1. februarju posameznega leta, pri katerih je v postopku odločala ….. Podrejena zahteva je bila po mnenju prosilke zavrnjena iz očitno nezakonitega razloga. Organ je namreč navedel, da bi posredovanje teh odločb terjalo nesorazmerno delo in napor. Poleg tega, da organ ni niti konkretiziral potrebnega dela in napora, da bi tako bilo mogoče oceniti, ali je količina tega dela oz. napora res nesorazmerna, kar že samo zadostuje za nezakonitost odločbe, je organ zlasti spregledal, da je nesorazmerno delo oz. napor lahko razlog za zavrnitev zahteve samo takrat, ko prosilec informacije zahteva zaradi ponovne uporabe. Organ je sicer navedel, da zahteva od njega terja prekrivanje osebnih podatkov, kar drži, vendar po prepričanju prosilke ta proces ne predstavlja nesorazmernega dela ali stroška in ga je tudi mogoče optimizirati, ker se osebni podatki na vseh odločbah nahajajo na istem mestu odločbe, ki je sestavljena na vzorcu. Organ je navedel tudi, da zahteva za dostop terja od njega ustvarjanje dodatnih evidenc, pri čemer organ ni pojasnil in specificiral, katere evidence naj bi bil primoran ustvariti in zakaj, prosilka pa ta pavšalni in nepreverljiv zapis prereka kot neresničnega. Prosilka je v pritožbenem postopku tudi priglasila stroške postopka oz. odvetniške stroške.

IP je dne 30. 9. 2021 prejel dopis organa št. 021-3888/2021-31984/8 z dne 26. 8. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ navedel, da računalniški program organa ISCSD2, ki obdeluje podatke odločb v zvezi s pravico do otroškega dodatka in/ali pravico do znižanega plačila vrtca, ne omogoča filtriranja odločb oz. številk odločb glede na zahtevane podatke. Program ne omogoča filtriranja odločb glede na dohodke, kar velja za vse dohodke, ne samo za cedularne dohodke, kot so npr. dividende. Prav tako program ne omogoča filtriranja podatkov na podlagi premoženja povezanih oseb (torej, organ ne more izločiti odločb, pri katerih so bili upoštevani npr. traktorji ali recimo delnice). Podatkov organ ne more filtrirati niti po podatkih v zavihku oseb (npr. sistem ne omogoča filtriranje zadev, znotraj katerih ima vlagatelj TRR, ki je odprt recimo pri NKBM-u).

Glede na tehnične zmogljivosti programa ISCSD2 je odločbe oz. zadeve možno filtrirati zgolj znotraj dveh sklopov:

1. SKLOP: Po ID-ju vloge, po številki zadeve, po datumu vloge, po Velja od, po EMŠO številki vlagatelja, po priimku in imenu vlagatelja, po občini, razlogu nastanka vloge po statusu vloge, tipu vloge po CSD-ju, po enoti CSD, po referentu, po viru po obnovi.
2. SKLOP: Pri filtru vloge so možni še dodatni filtri, kot so recimo: Vloge ZUPJS-H brez DS, Vloge ZUPJS-H z DS, predlagani odstopi itd.

Zgoraj našteti možni filtri torej ne zadevajo podatkov iz zavihkov oseb, premoženja in dohodkov, na kar se nanaša zahteva prosilke. Tu gre za zavihke oz. celice v programu, ki preprosto niso predmet kakršnegakoli filtra. Organ je zahtevo prosilke ponovno preučil in ostaja pri odločitvi, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga v zbrani materializirani obliki. Organ tudi ni dolžan zbirati, iskati in ustvarjati novih evidenc za potrebe odgovora na zahtevo prosilke. Edini način posredovanja podatkov bi bilo posredovanje vseh izdanih odločb, vezanih na otroški dodatek in/ali pravico do znižanega plačila vrtca, ne glede na kriterij, kar pa ni realno, tako z vidika neupravičenega vpogledovanja v vloge, ki niti niso predmet zahteve, kot tudi z vidika stroškov dela in časa. Ob tem organ dodatno tehnično pojasnjuje, da če bi hotel strokovni delavec znotraj računalniškega programa ISCSD2 poiskati zadeve, ki vsebujejo dohodke iz naslova dividend, bi to moral storiti ročno. Torej bi moral odpreti vsako zadevo posebej in v zavihku dohodki preveriti, ali se tam morebiti lahko nahajajo dohodki iz naslova dividend. Tovrstni vpogledi v odločbe posameznih strank bi bili tako sporni (nezakoniti), kot tudi nesmiselni. Organ ne vodi posebne zbirke podatkov o upravičencih do pravic iz javnih sredstev (niti to ni opredeljeno posebej v zakonu). Organ je potreboval dodatni čas, da je zadevo ponovno podrobno preučil ter poizvedel o postopku med več zaposlenimi osebami pri organu, ter tako pridobil natančne tehnične informacije, ob tem je ponovno preveril svojo odločitev iz izpodbijane odločbe ter ugotovil, da zahtevanih podatkov tehnično ni mogoče posredovati.

Dne 15. 9. 2021 je organ IP, po elektronski pošti, posredoval dodatna pojasnila v zvezi z zahtevo prosilke, ki jih je podal strokovni sodelavec za prejemke in oprostitve, in sicer:

• Program ne omogoča iskanja po vrstah (otroški dodatek, subvencija vrtca, državna štipendija itd.).
• Program prav tako ne omogoča iskanja po vrstah dohodkov ali vrstah premoženja (plače, penzije, dividende, starševski dodatek, dobički itd. - traktorji, stanje na bančnih računih, lastništvo točk vzajemnih skladov, nepremičnine itd.).
• Zaslonska slika neke zadeve določenega strokovnega delavca se lahko vidi le kot trenutni prikaz zaslona (npr. osnovni prikaz določene posamezne zadeve ali prikaz določene faze posamezne zadeve - npr. prikaz zavihka premoženje pri nekem vlagatelju).
• Kako se vidi, kaj nekdo rešuje?: V ISCSD2 se vpogleda pod šifro zaposlenega in lahko ugotovi, v kateri fazi postopka je neka posamezna (torej poiščeš zadevo po številki zadeve). Tu je možna zaslonska slika tega prikaza.
• Izpis vseh zadev posameznega strokovnega sodelavca v računalniškem programu ISCSD2 je možen, vendar bi bili ti seznami glomazni. Seznam strokovnega sodelavca npr. vsebuje čez 18000 zadev, od ga. ….. pa čez 17000 zadev. Kot že rečeno, filtriranje po dividendah ni možno. Torej bi bili ti seznami popolnoma nesmiselni. Možno je torej sfiltrirati vse zadeve posameznega strokovnega sodelavca, ne pa tudi še dodatno podfiltrirati na podlagi vrste dohodkov ali premoženja. Strokovni sodelavec je poudaril, da se lahko filtrira po posameznem strokovnem delavcu in hkrati se lahko doda še kateri izmed veljavnih filtrov (npr. pravice v pripravi).

Dopisu je organ priložil tudi zaslonske slike računalniškega programa ISCSD2, ki izkazujejo, na kakšen način program omogoča filtriranje podatkov.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilke in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015.

Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilke in presojati le, ali organ razpolaga s podatki/seznamom, ki jih/ga je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 18. 6. 2021.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga s seznamom oz. z odločbami, ki so predmet zahteve prosilke z dne 18. 6. 2021 oz. ali je priklic zahtevanih podatkov/odločb možen iz računalniškega programa ISCSD2, ki obdeluje podatke odločb v zvezi s pravico do otroškega dodatka in/ali pravico do znižanega plačila vrtca.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s seznamom s podatki, kot jih zahteva prosilka, računalniški program ISCSD2 pa organu tudi ne omogoča iskanja oz. filtriranja odločb po kriterijih, kot jih zahteva prosilka. Kot že zgoraj navedeno, je organ v dopisu št. 021-3888/2021-31984/8 z dne 26. 8. 2021 in elektronskem sporočilu z dne 15. 9. 2021 podrobno pojasnil, na kakšen način računalniški program organa (ISCSD2) omogoča iskanje oz. filtriranje zadev. Na podlagi pojasnil organa in zaslonskih slik, ki jih je IP od organa pridobil v okviru pritožbenega postopka, je IP ugotovil, da računalniški program ISCSD2 resnično ne omogoča filtriranja odločb po kriterijih, kot jih zahteva prosilka, iz zaslonskih slik pa tudi ne izhaja, da bi program omogočal iskanje s pomočjo uporabe t.i. ključnih besed. IP je v pritožbenem postopku tako ugotovi, da bi moral organ, da bi zadostil pogojem oz. kriterijem iz zahteve prosilke, odpreti vse odločbe v zvezi s pravico do otroškega dodatka in/ali pravico do znižanega plačila vrtca, pregledati in analizirati njihovo vsebino in iz tega vsebinsko zaključiti, kateri dokumenti sodijo v zahtevano zbirko, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ, kot je to pravilno ugotovil tudi organ sam, ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oz. vsebinska presoja dokumentov, kot je to tudi v konkretnem primeru, po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Pri tem IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo oz. podatke, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa (v tem primeru velja, da jih organ lahko relativno hitro in enostavno prikliče iz sistema). Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi odločal o nujnosti oz. obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco oz. zbirko dokumentov/podatkov, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti.

Ob tem IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente/podatke organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilke te podatke analizirati in pripraviti zbirko po kriterijih, kot jih zahteva prosilka. Gre namreč zato, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je v zahtevi določila prosilka, šele presoditi, ali dokumenti v zbirko sodijo, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odločbo št. 021-3888/2021-31984/4 z dne 14. 7. 2021, kot neutemeljeno zavrnil.

Glede pritožbenih navedb prosilke, da bi ji organ lahko posredoval vsaj vse odločbe, izdane v zadnjih treh letih v zvezi z znižanjem plačila vrtca ali otroškim dodatkom, v katerih bi prekril vse osebne podatke, iz teh odločb pa bi vlagateljica lahko sama poiskala podatke o odločbah, pri katerih so bili uporabljeni podatki o dohodkih iz predpreteklega leta, čeprav je bila odločba izdana po 1. februarju oz. po 31. maju ter, v zvezi s točko 1.c) in 1.d) primarne zahteve, vse odločbe iz zadnjih treh let, izdane po 1. februarju posameznega leta, pri katerih je v postopku odločala …., pa IP ugotavlja, da gre za razširitev prvotne zahteve prosilke oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.

Dejstvo je namreč, da se je prvotna zahteva prosilke nanašala na seznam, ki vsebuje točno določene podatke oz. na odločbe, ki izpolnjujejo točno določene, s strani prosilke, navedene kriterije. Prvotna zahteva prosilke se torej ni nanašala na vse odločbe v zvezi z znižanjem plačila vrtca ali otroškim dodatkom, ki so bile izdane v določenem obdobju, zato takšna zahteva tudi ni bila predmet presoje prvostopenjskega organa in posledično ni in ne more biti niti predmet tega pritožbenega postopka.

IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Lahko pa prosilka kadarkoli na organ vloži novo zahtevo po določbah ZDIJZ.

IP je glede priglašenih (odvetniških) stroškov prosilke v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilke, torej je slednja dolžna svoje stroške kriti sama, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka