prosilec - CSD Ljubljana Moste - Polje

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala vloge, odločbe in druge informacije glede domnevno neutemeljene dodelitve denarne pomoči konkretni upravičenki. Organ je prosilki posredoval podatke o prejemnici in višini dodeljenih javnih sredstev, preostali del zahteve pa je zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Prosilka je v pritožbi navedla, da so vsi podatki, ki jih je zahtevala, povezani s porabo javnih sredstev, prav tako je zatrjevala javni interes za razkritje navedenih podatkov. IP je ugotovil, da je treba izjemo porabe javnih sredstev razlagati ozko in sicer le glede podatkov, ki so s porabo javnih sredstev neposredno povezani, to pa so podatki o prejemniku in višini javnih sredstev. Vsi ostali podatki, okoliščine in ugotovljena dejstva v postopku dodelitve javnih sredstev predstavljajo varovane osebne podatke. IP v konkretnem postopku tudi ni ugotovil dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti, zato je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-150/2022/3

Datum: 6. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 4. 5. 2022, zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2022-31984/9 z dne 4. 4. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 4. 5. 2022 zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana, št. 090-2/2022-31984/9 z dne 4. 4. 2022, se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 21. 12. 2021 na organ podala pobudo za uvedbo postopka po uradni dolžnosti zaradi neupravičeno priznanih pravic iz javnih sredstev za konkretno fizično osebo in prošnjo, da jo organ obvesti o svojih ugotovitvah. Organ je prosilki dne 4. 1. 2022 odgovoril, da je njeno pobudo prejel. Podobno pobudo je s strani prosilke prejel že dne 18. 3. 2021. Prosilki je organ pojasnil, da so njeno vlogo šteli kot vlogo za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je prosilka, po mnenju organa, tudi prejela. Prosilki so pojasnili, kakšno je možno postopanje organa v skladu z ZUP in jo obvestili o izvedenih nalogah in pristojnosti organa in ministrstva. Prosilko so obvestili, da če kakšnega odgovora v skladu z ZDIJZ ni prejela, da vprašanje ponovno in konkretno navede.

Prosilka je dne 5. 1. 2022 organu pojasnila, da se njen dopis z dne 21. 12. 2021 nanaša na novo pobudo za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, pri čemer pojasnjuje okoliščine oz. nova dejstva, na podlagi katerih bi organ moral ponovno preveriti upravičenost prejemanja javnih sredstev. Organ je istega dne prosilki podal odgovor, da je postopek vodil skrbno in v skladu z zakonskimi možnostmi, vendar da prosilki zaradi varstva osebnih podatkov celotnih informacij ne morejo podati. Prosilka je istega dne na organ naslovila nov dopis, v katerem je prosila za dodatno pojasnilo, in sicer ali je organ v postopku ugotovil, da je konkretna posameznica:

- v času od 18. 3. 2021 do 30. 9. 2021 izpolnjevala vse pogoje za dodelitev pravic iz javnih sredstev,

- v času po 1. 10. 2021 pa pogojev za dodelitev pravic iz javnih sredstev (zlati dodelitev denarne socialne pomoči) ne izpolnjuje več.

Če je temu tako, prosilka dodatno navaja razloge, zaradi katerih meni, da je odločitev organa napačna.

Organ je prosilki dne 28. 1. 2022 podal odgovor, da so njene navedbe skrbno preverili in odločili v skladu z zakonskimi možnostmi. Na vprašanja o upravičenosti konkretne osebe do prejemanja pravic iz javnih sredstev, so prosilki poslali že več odgovorov (18. 5., 13. 7., 13. 8., 24. 9., 12. 11. 2021) z obširnimi pojasnili. Organ je vse pomembne okoliščine obravnaval in v zvezi s tem izdal zavrnilno odločbo o dodelitvi pravic iz javnih sredstev.

Prosilka je 14. 2. 2022 na organ naslovila dopis, v katerem je znova pojasnila, kako bi organ po njenem prepričanju moral postopati in voditi postopke za ugotovitev obsega neupravičeno prejetih javnih sredstev. Prosi, da ji kot pobudnici postopka organ sporoči razloge, zaradi katerih ne bo terjal vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev. Prosi tudi, da ji organ sporoči, za kakšno »napako na strani organa« naj bi šlo v konkretnem primeru ter kakšni so razlogi, da se je ta napaka ponavljala več let. Prosi za pojasnilo, kakšno vlogo oz. kakšen položaj je pri tej napaki imela upravičenka do javnih sredstev, ki je organu očitno zamolčala podatke. Od organa prosi pojasnila, ali vztraja pri ugotovitvi, da na strani upravičenke ni nobenega bremena za večletno verižno vlaganje neutemeljenih vlog in izkazovanje nepopolnih in neažurnih podatkov. Prosi tudi za sporočilo podatkov o posameznih odločbah organa, ki so bile izdane v korist upravičenke, iz katerih je razvidna višina javnih sredstev za posamezno vrsto pravice ter skupna višina dodeljenih javnih sredstev. Podatki naj se nanašajo vsaj za obdobje zadnjih 5 let. Podatke želi prejeti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se podatki nanašajo na porabo javnih sredstev. Kot pobudnica postopka nadzora pričakuje celovito seznanitev z ugotovitvami organa, ki se nanašajo na nadzor nad sporno porabo javnih sredstev.

Organ je prosilki odgovoril dne 28. 2. 2022 in ji poslal informacijo o odločbah in višini dodeljenih pravic iz javnih sredstev za obdobje zadnjih 5 let za konkretno upravičenko. Prosilki je pojasnil, da ji je na preostala vprašanja že odgovoril v predhodnih odgovorih.

Prosilka je dne 9. 3. 2022 zaprosila za dodatno dokumentacijo, in sicer:

- vloge upravičenke za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, iz katerih bodo razvidna zlasti dejstva glede vrst denarnih prejemkov, subvencij in plačil, za katere je upravičenka podala vlogo za dodelitev teh pravic ter vrste in vsebina dokazil, ki so bile s strani upravičenke priložene vlogi ali njenih izjav, ki so bila v zvezi s postopkom reševanja vloge pridobljene s strani organa in jih je ta uporabil pri pripravi odločb o dodelitvi pravic iz javnih sredstev,

- odločb organa, iz katerih bodo razvidni zlasti izreki posameznih odločb glede upravičenosti, višine in časa trajanja posameznih pravic iz javnih sredstev ter obrazložitev razlogov za izdajo navedenih odločb, vključno z navedbo podatkov glede zakonskega statusa upravičenke, vrst in višine premoženja ter dohodkov, ki so bili upoštevani v postopku reševanja posameznih vlog upravičenke.

Vse navedene vloge in odločbe želi prejeti za številke vlog, ki so povzete in predhodno posredovane razpredelnice »Izplačila-datum izpisa 21. 2. 2022« in se nanašajo na obdobje od leta 2012 do leta 2022, pri čemer je prosilka v zahtevi navedla 27 številk vlog.

Prosilka je zahtevala tudi:

- dokumentacijo, iz katere bo razvidno, ali so bile upravičenki v obravnavanem obdobju priznane tudi pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in za katera obdobja,

- dokumentacijo vezano na postopek ugotavljanja neupravičenosti konkretne posameznice do v preteklosti dodeljenih ji pravic iz javnih sredstev, iz katere bodo razvidni zlasti razlogi organa za neuvedbo postopka zoper upravičenko ter podlaga za takšno ravnanje organa v navedenem postopku (izjave upravičenke, zaznamki, vsebinske ugotovitve glede napake v postopku ipd.).

Za navedene podatke prosilka prosi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se podatki nanašajo na porabo javnih sredstev.

Organ je dne 4. 4. 2022 izdal odločbo št. 090-2/2022-31984/9 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj se dokumentacija ne nahaja v materializirani obliki. Prav tako je dostop sporen z vidika izjeme varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka namreč zahteva informacije, ki predstavljajo osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti le v primeru, če hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev. Organ je pojasnil, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki. Za posredovanje podatkov bi organ moral vzpostaviti novo evidenco, zbirati in iskati večje število odločb ter drugih listin in v njih prekrivati osebne podatke, izločanje podatkov pa bi pomenilo nesorazmeren napor organa, česar pa organ za potrebe odgovora na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ni dolžan storiti. Po mnenju organa kriterij materializirane oblike ni izpolnjen. Organ je v preteklih odgovorih prosilki že posredoval informacije o številkah vlog, datumih izplačil, zneskih in pravicah, ki jih je prejela konkretna upravičenka. Do teh podatkov je bila prosilka upravičena, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o porabi javnih sredstev je prosilka že prejela, zahtevani dokumenti bi torej z uporabo instituta delnega dostopa izgubili svojo vrednost in smiselnost, oz. bi bila prosilka ponovno seznanjena le z informacijami javnega značaja, s katerimi že razpolaga. Glede zahteve prosilke glede dokumentacije, vezane na postopek ugotavljanja neupravičenosti prejemnice javnih sredstev in glede informacije do upravičenosti plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, je organ ugotovil, da podatke o porabi javnih sredstev nedvomno predstavljajo imena in priimki posameznikov, datumi in zneski izplačil. Pravice do informacij javnega značaja ni mogoče razlagati tako široko, kot to zahteva prosilka, ki zahteva vse osebne podatke, ki se nanašajo na prejemnika javnih sredstev, s katerimi razpolaga organ. Gre za izjemo, ki omogoča pridobitev določenih podatkov, zato je treba to izjemo tolmačiti restriktivno. Osebni podatek, ki se obdeluje, more biti za namen, za katerega se obdeluje, primeren in ustrezen, kot to nalaga načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1. Vloge, obrazložitve odločb in druga dokumentacija, na podlagi katere je organ sprejel odločitev o porabi javnih sredstev, vsebuje podatke in opis, ki razkrivajo osebno, zdravstveno, družinsko in premoženjsko stanje upravičenke. Zahtevani podatki so informacije o osebnih lastnostih upravičenke, o njenih ravnanjih, ki prikazujejo osebno stisko osebe. Ocena o materialni ogroženosti posameznika in posledično o dodelitev javnih sredstev je v pristojnosti organa. Glede na navedeno je organ mnenja, da gre pri razkrivanju dejanskega stanja za subjektivne okoliščine posameznika in zato za varovan osebni podatek. Ob upoštevanju namena ZDIJZ pri porabi javnih sredstev, bi razkritje podatkov o materialni ogroženosti posameznika preseglo okvir nadzora javnosti. Že z navedbo imena in priimka, upravičenosti do socialnega transferja in njegove višine, je poseženo v dostojanstvo posameznika na račun interesa javnosti. Prost dostop do vseh osebnih podatkov, na podlagi katerih je organ odločal, bi po oceni organa pomenil prekomerni poseg v zasebnost teh oseb, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti, ki ga kot temeljno načelo določa 3. člen ZVOP-1.

Organ je dodal, da je prosilka nanj podala pobudo za uvedbo postopka ugotavljanja upravičenosti do dodeljenih pravic, organ pa je prosilki podal več odgovorov, s katerimi jo je seznanil z vsemi zakonskimi možnostmi ravnanja organa in postopkom, ki ga je organ v predmetni zadevi opravil. Na podlagi pravice dostopa do informacij javnega značaja lahko oseba opravlja nadzor nad porabo javnih sredstev, kar organ razume kot seznanitev s količino, sredstvi in upravičenci, nikakor pa ne, da je ta pravica vsebuje tudi pravico do nadzora o upravičenosti dodelitve sredstev. Nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov pri delu organa, izvajata tako Socialna inšpekcija kot pristojno ministrstvo. Organ je mnenja, da je za dostop do dokumentov treba upoštevati tudi omejitev po sodni praksi, da na posredovanje podatkov lahko vplivajo tudi razlogi, povezani z zagotavljanjem nemotenega dela organa. To pomeni, da posredovanje informacije ne sme nesorazmerno obremeniti ali celo ogroziti opravljanja temeljne funkcije ali dejavnosti organa, torej tistih javnih nalog, zaradi katerih je bil organ ustanovljen. Organ bi za to, da bi zadostil pogojem in kriterijem predmetne zahteve prosilke, moral odpreti vse zadeve (seznam dolg tri strani) v zvezi z vsemi pravicami upravičenke, pregledati in analizirati njihovo celotno vsebino in iz tega izluščiti, kateri dokumenti sodijo v zahtevano zbirko, česar pa organ po ZDIJZ ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza in vsebinska presoja dokumentov, kot je to tudi v konkretnem primeru, po mnenju organa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Za takšno ustvarjanje novega dokumenta, ki bi ga bilo moč izročiti prosilki, pa je po mnenju organa potreben tudi nesorazmeren vložek časa in truda, ki daleč presega okvir preprostega postopka in bi bil za organ velika kadrovska in finančna obremenitev (po oceni bi en delavec porabil vsaj 80 ur), ter bi prikrajšalo delo organa v njegovi temeljni funkciji pomoči ljudem oz. odločanju o pravici do javnih sredstev za ljudi v stiski.

Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 4. 5. 2022 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je namen obravnave njene zahteve v tem, da se ji omogoči dostop do podatkov, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ter da se prosilko celovito seznani z ugotovitvami postopka nadzora neupravičene dodelitve pravic iz javnih sredstev, ki so bila s strani organa dodeljena konkretni prejemnici. Po mnenju prosilke je treba izvesti test javnega interesa, ki je v tem, da se razkrijejo zahtevani podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, pri čemer bo zgolj z razkritjem teh podatkov omogočeno razkritje napak in nepravilnosti, ki so bile v konkretni zadevi s strani organa že ugotovljene. Javni interes po razkritju teh podatkov, po mnenju prosilke, prevlada nad interesom za zapiranje teh podatkov. Prosilka je pojasnila, da je zahtevala posredovanje 27 vlog prejemnice javnih sredstev in 27 odločb organa, podatek o dodelitvi pravic iz javnih sredstev ter dokumentacijo vezano na postopek ugotavljanja neupravičenosti dodeljenih pravic iz javnih sredstev. Prosilka je ponovno pojasnila okoliščine, zaradi katerih je nastal dvom v upravičenost dodeljenih sredstev in svojo zahtevo zožila. Prosilka nabor zaprošenih podatkov zožuje iz razloga, ker je organ pojasnil, da je zaprošeno gradivo preobsežno, prosilka pa meni, da ta ugovorni razlog z zoženo zahtevo odpade kot neutemeljen.

Prosilka je bila mnenja, da je ugovor, da se dokumentacije ne nahaja v materializirani obliki, neutemeljen. Omejevanje njene pravice z navedbo, da je treba dokumente pred izročitvijo prosilki, šele zbrati, po njenem stališču ni dopusten. Prosilka od organa tudi ni zahtevala izdelave novih analiz podatkov, pregledov ali popisov, temveč izključno izvorno dokumentacijo, ki pri organu v končni obliki že nesporno obstaja. Organ je tudi navedel, da je vso dokumentacijo natančno proučil, kar kaže na to, da je bila dokumentacija že pregledana in preučena, zato organ ne bi potreboval nesorazmernega napora, da jo poišče, pregleda, analizira in opravi vsebinsko presojo. Prosilka se zavzema za posredovanje zaprošenih podatkov, ki se nanašajo na dodeljene pravice iz javnih sredstev v postopku, ki je bil predmet nadzora pri organu. Ugotovitve nadzora naj bi pokazale napake pri dodeljevanju javnih sredstev, pri čemer po navedbah organa ne obstoji podlaga za terjanje vračila teh sredstev. Po mnenju prosilke bi razjasnitev tega, katere napake so bile storjene v postopku in na podlagi katerih ugotovitev organ meni, da prosilka lahko sredstva obdrži, lahko dosegli le na podlagi dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja v tem postopku.

Glede na navedeno prosilka svojo zahtevo omejuje le na del, ki se nanaša na predlog za posredovanje naslednjih informacij:

- vloge prejemnice javnih sredstev in odločbe organa v treh zadevah (in ne v 27 izhaja iz njene prvotne zahteve),

- dokumentacijo, iz katere bo razvidno, ali so bile v obravnavanem primeru upravičenki priznane tudi pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,

- dokumentacija vezana na postopek ugotavljanja neupravičenosti prejemnice do v preteklosti dodeljenih ji pravic iz javnih sredstev, iz katere bodo razvidni zlasti razlogi organa za neuvedbo postopka zoper prejemnico glede ugotovljene višine neupravičeno dodeljenih pravic in vračila teh ter podlaga za takšno ravnanje organa v postopku nadzora (npr. izjave upravičenke, zaznamki, zapisniki, vsebinske ugotovitve organa).

Prosilka je mnenja, da je bilo v postopku pred organom neupravičeno dodeljenih preko 30.000 eur javnih sredstev, zato mora pri tehtanju javnega interesa zagotovo pretehtati pravica javnosti do razkritja teh informacij. Podlaga za razkritje teh informacij predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se postopki nanašajo na postopke v zvezi s porabo javnih sredstev. Podatki so namreč nastali na podlagi informacij, ki jih je upravičena predložila organu na podlagi socialne zakonodaje, ki predpisuje postopke in kriterije v zvezi s porabo javnih sredstev. Osebni podatki so se v teh zadevi obdelovali na podlagi pravil o obdelavi v javnem sektorju za namen porabe javnih sredstev, za katere je bil organ na podlagi vsakokratne vloge prosilke izrecno zaprošen. V tej zvezi je neutemeljen ugovor organa, da bi bilo posredovanje v nasprotju z varstvom osebnih podatkov, pri čemer organ ni pojasnil, zakaj bi razkritje podatkov vezanih na porabo javnih sredstev, ki je dovoljena na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Pri te se organ sklicuje na načelo sorazmernosti, ki ne pojasnjuje odločitve organa o zavrnitvi zahteve.

Organ je pritožbo prosilke, v skladu z 245. členom ZUP, posredoval v reševanje IP z dopisom št. 090-2/2022-31984/12 z dne 11. 5. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija pritožbo v delu, ki se nanaša na njeno zoženo zahtevo, kot jo je opredelila v svoji pritožbi z dne 4. 5. 2022. IP ugotavlja, da presoja glede odločitve organa v delu, ki se nanaša na preostali del zahtevanih dokumentov (ki ne sodijo v zoženo zahtevo prosilke), ni predmet tega pritožbenega postopka.

IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka dostop do informacij iz postopkov dodelitve različnih vrst javnih sredstev, za katere organ zatrjuje, da predstavljajo varovane osebne podatke, po mnenju prosilke, pa gre za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev.

Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4 (1), določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Podatki, ki jih zahteva prosilka, nedvomno predstavljajo osebne podatke. Kot osebne podatke ni mogoče šteti zgolj podatke o imenu in priimku, EMŠO, davčno številko ipd., temveč so osebni podatki tudi vsi ostali podatki, ki se nanašajo na prosilko, torej tudi vsi podatki, ki jih je navedla v svojih vlogah, opis vseh okoliščin, ugotovitve organa iz izdanih odločb, višina in vrsta dodeljenih denarnih sredstev in drugih pravic, čas in trajanje prejemanja javnih sredstev in vsi podatki, ki so bili ugotovljeni v okviru upravnih postopkov organa (tudi postopek nadzora nad upravičenostjo prejemanja javnih sredstev) in vsi ostali podatki, na podlagi katerih bi bila prejemnica denarnih sredstev določena ali določljiva. Glede na to, da je prosilka konkretno zahtevo oblikovala na način, da se ta nanaša na konkretno posameznico, ki je z navedbo imena in priimka nedvomno določena oz. določljiva, IP ugotavlja, da gre v navedenem primeru nedvomno za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na osebne podatke določene posameznice, torej na podatke, ki v skladu s 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ praviloma niso prosto dostopne informacije javnega značaja.

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4 (2) Splošne uredbe, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Iz navedenega izhaja, da so osebni podatki posameznice v  predmetnih dokumentih varovani osebni podatki, razkritje pa je dopustno le, če obstaja izrecna zakonska podlaga, ki tovrstno razkritje dopušča.

Kot je na prvi stopnji pravilno ugotovil organ, je določene osebne podatke dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Na podlagi te določbe je organ prosilki posredoval informacije o imenu in priimku upravičenke, znesku prejetih sredstev, pravici, ki je bila podlaga za izplačilo navedenih sredstev, datumu izplačila, številki vloge, na katero se pravica nanaša in način nakazila. Prosilka je mnenja, da je upravičena tudi do preostalih podatkov iz postopka dodelitve navedenih sredstev, saj se vsi podatki, pridobljeni v postopku, nanašajo na porabo javnih sredstev. IP ugotavlja, da je takšna razlaga porabe javnih sredstev preširoka in ji ni mogoče slediti. Treba je namreč upoštevati, da ZDIJZ varovane osebne podatke uvršča med podatke, ki jih na podlagi zahteve po ZDIJZ ni dopustno razkriti prosilcem. Zahteva prosilke se nanaša izključno na tovrstne podatke, torej na podatke, ki jih ZDIJZ opredeljuje kot izjemo od prostega dostopa, torej podatke, glede katerih lahko organ zahtevo prosilca zavrne. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od izjeme, ki jo je treba razlagati restriktivno. Prosilcu je torej na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dopustno razkriti le tiste podatke o porabi javnih sredstev, ki se neposredno nanašajo na porabo javnih sredstev, torej le podatek o vrsti in višini javnih sredstev in o prejemniku teh. Vsi ostali podatki, ki jih je organ pridobil v postopku dodelitve javnih sredstev in ki so morda vplivali na upravičenost ali neupravičenost dodelitve javnih sredstev, ne predstavljajo podatkov, ki bi jih bilo dopustno razkriti na podlagi izjeme o porabi javnih sredstev, saj bi se na navedeni način pretirano in nesorazmerno poseglo v varstvo osebnih podatkov posameznika, na katerega se poraba javnih sredstev nanaša.

Javnost ima v postopku po ZDIJZ namreč pravico, da se seznani s tem. kdo je bil prejemnik javnih sredstev, katerih in v kakšni višini, ne pa tudi z vsemi ostalimi okoliščinami in podatki, ki jih je posameznik navedel v vlogi za dodelitev teh sredstev oz., ki jih je organ ugotovil v okviru izvedbe postopka dodelitve teh sredstev oz. nadzora nad upravičenostjo dodelitve teh sredstev. Ostalih podatki, četudi so posredno povezani s samim postopkom dodelitve denarnih sredstev, ni mogoče šteti za podatek o porabi javnih sredstev, zaradi česar jih je treba še naprej šteti in obravnavati kot varovane osebne podatke, glede katerih organ, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilki zavrne dostop.

IP je ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevane informacije, glede katerih je prosilka zožila svojo zahtevo v pritožbi z dne 4. 5. 2022, ne predstavljajo podatkov, ki bi bili neposredno povezani s porabo javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojem »poraba javnih sredstev« je odprt pravni pojem, ki ga je v vsakem posameznem primeru treba napolniti z vsebino. Kot pravilno ugotavlja tudi organ, je pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Bistveno za presojo v konkretnem primeru je, da okoliščine in navedbe prosilke v vlogi in ugotovitve organa v upravnem postopku dodelitve denarnih sredstev, ne predstavljajo informacij, ki bi bile neposredno povezane s porabo javnih sredstev. Tako po mnenju IP zahtevani podatki ne zapadejo pod določilo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj imajo tudi prejemniki javnih sredstev pravico do zasebnosti in do tega, da se podatki, ki so jih navedli v vlogah za dodelitev javnih sredstev, okoliščine in dejansko stanje, ki ga je organ ugotovil v okviru obravnave njihovih vlog, obravnavajo kot njihovi varovani osebni podatki. IP je zato zaključil, da v obravnavanem primeru varovanih osebnih podatkov ni mogoče razkrivati na podlagi izjeme o porabi javnih sredstev (z izjemo podatka o prejemniku in višini javnih sredstev).

Organ je torej ustrezno upošteval načelo sorazmernosti z izvedbo delnega dostopa, pri čemer je prosilki posredoval vse podatke, ki neposredno kažejo na porabo javnih sredstev. Na ta način je organ glede na konkretno situacijo v zadostni meri zagotovil javnost in odprtost svojega delovanja, saj je prosilki posredoval tiste podatke, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev, hkrati pa je zavrnil dostop do tistih podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke konkretne posameznice. Upoštevane vse navedeno IP ni mogel slediti pritožbeni navedbi, da zahtevani podatki niso varovani, ker gre v konkretni zadevi za podatke o porabi javnih sredstev, saj si je prosilka navedeno izjemo tolmačila preširoko, v nasprotju z njenim namenom in tudi v nasprotju z dosedanjo prakso IP.

Glede sklicevanja prosilke na prevladujoč javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP ugotavlja, da tudi ta izjema od izjem v konkretnem primeru ni podana. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ  določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli kljub obstoju izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«.

Prosilka se je na obstoj javnega interesa sklicevala v svoji pritožbi, pri čemer je izpostavljala dejstvo, da gre za porabo javnih sredstev ter da je v konkretnem primeru prišlo do domnevne neupravičene dodelitve preko 30.000 EUR javnih sredstev. IP pojasnjuje, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje s sklicevanjem na višino javnih sredstev, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj dejstvo, da je določen posameznik domnevno neupravičeno prejel določena javna sredstva, ne predstavlja zadostnega razloga, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je javni interes po večji transparentnosti izražen prav za vse zahtevane informacije.

IP poudarja, da se interes javnosti za razkritje informacij kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se nadalje kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah, o temah, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi. V zvezi z informacijami, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, ni bila razvita širša javna razprava, niti se te informacije ne nanašajo na širšo populacijo (nanašajo se na dodelitev denarne pomoči konkretni posameznici, torej ne gre za sistemski pregled nad ustreznostjo dodelitve javnih sredstev širši populaciji). V konkretnem primeru tudi ni mogoče ugotoviti, da bi razkritje varovanih osebnih podatkov posameznice v javnosti kakorkoli prispevalo k širši javni razpravi glede dodelitve denarne sredstev, saj se navedbe prosilke nanašajo na en konkretni primer in ne gre za širše družbeno vprašanje, glede katerega bi širša javnost izkazovala potrebo po tem, da bi bile zahtevane informacije javne. Interes javnosti torej pomeni, da bi z razkritjem navedenih informacij, ki so v javnem interesu širše populacije, prišlo do razprave o pomembnih temah, ki zajemajo širše število ljudi, IP pa ugotavlja, da razkritje zahtevanih informacij konkretne posameznice širše javnost ne zadeva.

IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Tako pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

V obravnavani zadevi je tehtanje vseh okoliščin IP pripeljalo do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se te informacije zavarujejo zaradi varstva osebnih podatkov. 

Glede na to, da je IP ugotovil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi že na temelju, da gre za varovane osebne podatke, glede katerih ni podane zakonska podlaga za njihovo razkritje, se iz načela ekonomičnosti v nadaljevanju te odločbe ni podrobneje opredeljeval do preostalih navedb organa, s katerimi je ta dodatno utemeljeval razloge za zavrnitev zahteve (glede nesorazmernega napora, ki bi bil potreben za to, da bi organ poiskal in vsebinsko pregledal navedene informacije in posledično materializirane oblike informacije javnega značaja), oz. s tem povezanimi pritožbenimi navedbami, saj slednje ne bi vplivalo na odločitev v konkretni zadevi. 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke