prosilec - CSD Ljubljana

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je zaradi izjeme varstva osebnih podatkov zavrnil dostop do dveh spisov organa, in sicer dostop do spisa, ki se nanaša na postavitev skrbnika za posebni primer ter dostop do spisa, ki se nanaša na aktivnosti organa v zvezi z odvzemom poslovne sposobnosti. IP je ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, saj dokumentacija vsebuje osebne podatke posameznikov ter veliko naveznih okoliščin, iz katerih je mogoče določiti posamezne osebe, vse to pa se prepleta skozi celotno vsebino obeh spisov. Za razkritje varovanih osebnih podatkov ne obstaja pravna podlaga, delni dostop pa zaradi velike koncentracije osebnih podatkov ni mogoč oz. ni smiseln.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-296/2023/9

Datum: 20. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 18. 8. 2023, zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Bežigrad, Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-14/2023-31984 z dne 28. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 18. 8. 2023 zoper odločbo Centra za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Bežigrad, št. 090-14/2023-31984 z dne 28. 7. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 23. 6. 2023 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje:

- celotnega spisa št. 1221-93/2017, razen dokumentov pod zaporedno št. 6, 15, 17, 22, 23, 24, 26, 28, 31, 33 ter

- celotnega spisa št. 1221-18/2018, razen dokumentov pod zaporedno št. 4, 5 in 17.

Z zahtevanimi informacijami se je prosilka želela seznaniti v elektronski obliki.

O zahtevi prosilke je organ, po pozivu IP zaradi molka, odločil z odločbo št. 090-14/2023-31984 z dne 28. 7. 2023. S slednjo je zavrnil posredovanje zahtevanih dokumentov zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Dne 18. 8. 2023 je prosilka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, v kateri navaja, da ji organ brez konkretnih argumentov in dokazljivih razlogov zavrača celovit vpogled v spis št. 1221-93/2017 ter spis št. 1221-18/2018, čeprav ji je isti organ predhodno že omogočil vpogled v določene dokumente iz obeh spisov,vendar selektivno in po njegovi presoji. Dodaja, da bi ji moral organ kot zainteresirani stranki (zakoniti dedinji) omogočiti vpogled v oba spisa v celoti, z vsemi dokumenti brez izjeme. V primeru zakonsko varovanih podatkov pa bi moral organ z ustreznimi tehničnimi postopki (počrnitev teksta) urediti tako, da zadosti zakonskim določbam.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

Ob pregledu spisovne dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 11. 10. 2023 ter dne 16. 10. 2023.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V zvezi z navedbo prosilke, da bi ji moral organ kot zainteresirani stranki (zakoniti dedinji) omogočiti vpogled v oba spisa v celoti, z vsemi dokumenti brez izjeme, IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. Iz navedenega razloga dejstvo, da je prosilka zakonita dedinja v postopku po ZDIJZ ni relevantno.

Prav tako IP v zvezi z navedbo prosilke, da ji je organ predhodno kot zainteresirani stranki že omogočil vpogled v dokumente, v katerih je veliko osebnostnih indentifikatorjev različnih oseb, pojasnjuje, da je dostop do posamezne dokumentacije dopusten na podlagi različnih pravnih podlag. Iz zapisnika, št. 020-246/2022-31984/8 z dne 21. 09. 2022, izhaja, da je prosilka posamezne dokumente, ki jih je predložila tudi v tem postopku, pridobila v zadevi vpogleda v zbirko dokumentarnega gradiva z izkazovanjem pravnega interesa. Slednjega nikakor ne gre enačiti s postopkom dostopa do informacij javnega značaja. Kot že pojasnjeno zgoraj, se v postopku po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, torej javnosti, ne glede na pravni interes in osebni status.

Nadalje IP v zvezi z obsegom zahtevane dokumentacije pojasnjuje, da je prosilka med drugim zaprosila za posredovanje celotnega spisa št. 1221-18/2018, razen dotičnih dokumentov, pri čemer pa je organ IP dostavil spis št. 1221-19/2018. V zvezi z različnimi opravilnimi številkami spisa je IP organ zaprosil za pojasnilo. Slednji je odgovoril, da ne vodi zadeve št. 1221-18/2018, ki bi se nanašala na predmet oziroma osebe, na katere se obravnavana vsebina nanaša ter da je prava številka spisa št. 1221-19/2018. Da je temu res tako, izhaja tudi iz dokumentacije, ki jo je IP posredovala prosilka in se nanaša na spis št. 1221-19/2018 in ne na spis št. 1221-18/2018.

Presoja konkretnega primera

·         Varovani osebni podatki

V obravnavani zadevi ni sporno, da je predmet zahteve prosilke spis št. 1221-93/2017, ki se nanaša na postopek postavitve skrbnika za posebni primer konkretni osebi ter spis št. 1221-19/2018, ki se nanaša na postopek odvzema poslovne sposobnosti konkretni osebi, pri čemer navedena dokumentacija izpolnjuje vse pogoje za informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je, ali je zaradi varstva osebnih podatkov treba v celoti zavrniti zahtevo prosilke, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov). Nadalje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v prvi točki 9. člena navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Iz navedene določbe tako izhaja, da je izrecno prepovedana obdelava navedenih osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 (obdelava osebnih podatkov) in členu 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov (obdelava posebnih vrst osebnih podatkov).

IP je vpogledal v zgoraj citirana spisa in ugotovil, da vsebujeta različne osebne podatke (imena in priimke fizičnih oseb, njihove naslove, datume rojstev, podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju, stališča, subjektivna dojemanja, ...) ter veliko naveznih okoliščin (npr. družinske okoliščine, osebne okoliščine, geografske okoliščine, listine, ki urejajo zasebnopravno sfero posameznikov z osebnimi podatki, …), iz katerih je mogoče določiti posamezno osebo, vse to pa se prepleta skozi celotno vsebino obeh obravnavanih spisov. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da zahtevana dokumentacija nedvomno vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP namreč ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da se ti podatki lahko posredujejo javnosti kot prosto dostopne informacije javnega značaja.

·         Delni dostop

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevani dokumentaciji, je IP v nadaljevanju preveril, ali je v obravnavani zadevi možno uporabiti institut delnega dostopa. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 19. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

IP je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da ta vsebuje tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni (varovani) podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako IP ocenjuje, da bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani oziroma navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče priti do varovanih osebnih podatkov) popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imel več svoje vsebine, in bi bil zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. Če bi izločili vse varovane osebne podatke in navezne okoliščine, bi namreč ostali le še splošni podatki (npr. podatki o organu, sodišču, javnih uslužbencih,…). Z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov dokumenti torej ne bi imeli več svoje vsebine. Glede na vse navedeno je IP zaključil, da izvedba delnega dostopa v obravnavanih spisih ni mogoča.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato je njeno pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka