prosilec - CSD Ljubljana
+ -Številka: 090-188/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
V pritožbenem postopku je IP ugotavljal, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do informacij, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Ugotovil je, da je organ upravičeno zavrnil dostop do podatkov, s katerimi ne razpolaga ter do zahtevanih informacij, ki bi jih moral organ zbrati in analizirati po različnih dokumentih, saj tega v postopku po ZDIJZ ni dolžan. IP pa ni sledil obrazložitvi organa glede dostopa do razlogov za izplačilo nadur, saj je ugotovil, da je razlog naveden v odredbi za izplačilo nadur. Z vpogledom v predložene odredbe je IP ugotovil, da vsebujejo razloge za opravljanje nadur, kar je predmet zahteve. Glede na to, da gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, prav tako pa tudi s podatkom o porabi javnih sredstev, gre nedvomno za prosto dostopne informacije javnega značaja. Izjema je morebitni ime in priimek, ki je lahko naveden v okviru razloga odsotnosti določenega javnega uslužbenca, za kar pa ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. Prav tako je prosilec vztrajal pri dostopu do imen in priimkov oseb, ki so jih javni uslužbenci nadomeščali. Organ je tovrstno odločitev, da se torej ti podatki ne razkrijejo, utemeljil, da gre v primeru podatkov o zadržanosti od dela zaradi osebnih okoliščin za osebni podatek in ne za informacijo javnega značaja, zaradi česar imen odsotnih javnih uslužbencev prosilcu ni posredoval. IP se je z odločitvijo organa strinjal. IP je navedel, da je okoliščina razloga odsotnosti javnega uslužbenca v skladu z načelom sorazmernosti varovan osebni podatek, za katerega ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. Razlog za povečan obseg dela je torej prosto dostopna informacija v razmerju do javnega uslužbenca, ki je delo opravil in za to prejel javna sredstva, ne pa tudi v razmerju do javnega uslužbenca, ki je bil odstoten zaradi osebnih okoliščin, zato je treba njegovo ime in priimek pred posredovanjem prekriti. V tem delu pritožba prosilca ni bila utemeljena.
ODLOČBA:
Številka: 090-188/2023/4
Datum: 21. 7. 2023
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. 5. 2023, zoper odločbo Republike Slovenije, Centra za socialno delo Ljubljana, Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-14/2022-31984/3 z dne 9. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožbi prosilca z dne 26. 5. 2023 se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Centra za socialno delo Ljubljana, št. 090-14/2022-31984/3 z dne 9. 5. 2023, v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati vse odredbe za opravljanje nadur za obdobje od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020, za javne uslužbence, navedene na seznamu: »izplačilo nadur zaposlenim od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020«, razen glede javnih uslužbencev, ki opravljajo nadurno delo zaradi »narave dela«, pri čemer je dolžan vsakokrat prekriti ime in priimek, ki je morebiti naveden pri navedbi razlogov za opravljanje nadur.
- V preostalem delu se pritožba zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
Prosilec je dne 2. 3. 2023 na organ vložil zahtevo po ZDIJZ z dne 28. 2. 2023, v kateri je navedel, da zahteva naslednje podatke oziroma listine, ki naj mu jih organ pošlje po klasični pošti ali na elektronski naslov, in sicer:
1. Vse podatke, vezane na izvedeno reorganizacijo delovnih mest oziroma prevedbe v nov plačni sistem v letu 2008 za vse zaposlene v celotnem CSD Ljubljana. Podatki naj vsebujejo vsa napredovanja iz prejšnjega v nov plačni sistem in stopnjo izobrazbe, ki jo posamezni zaposleni ima, vključno z zahtevano izobrazbo za delovno mesto, na katerega je bil po novem razporejen. Podatki naj vsebujejo tudi oceno delovnega mesta pred prevedbo plačnega sistema in po njej. Vsi posredovani podatki naj bodo celoviti in čitljivi.
2. Znesek prihodkov za izvajanje programa »Pomoč družini za dom« (PND), razčlenjeno po posameznih financerjih (MDDSZ, posamezne občine in morebitni drugi), ter namembnost oziroma poraba teh sredstev v celotnem obdobju izvajanja te dejavnosti./
3. Podatke o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačil nadur za vse zaposlene na CSD Vič-Rudnik, in sicer v obdobju od leta 1996 do januarja 2020, torej za čas izvajanja programa »Pomoč družini za dom« (PND). Tudi v tem delu prosi za celovite in verodostojne podatke, ki naj vsebujejo vsa izplačila, ne zgolj tista, ki so vezana na program PND.
4. Podatke o izplačilu povečanega obsega dela in izplačil nadur za zaposlene na vseh enotah CSD, ki sedaj tvorijo CSD Ljubljana, za obdobje od 1.1.2020 do 30.6.2020. Iz podatkov naj bo razvidno kdo, koliko in za kaj je bil deležen izplačila za povečan obsega dela oziroma izplačilo opravljenih nadur.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-14/2022-31984/3 z dne 9. 5. 2023, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se:
1.1. Ugodi v delu: posredovanja podatkov o izpeljani reorganizaciji delovnih mest v letu 2008 na CSD Ljubljana - Bežigrad, CSD Ljubljana - Center in CSD Ljubljana – Moste Polje, v smislu prehoda v nov plačni sistem za vse zaposlene z novimi ocenami (plačnimi razredi), v obdobju pred prehodom in po prehodu v nov plačni sistem za te zaposlene, torej označba z imenom, priimkom, delovnim mestom, plačo, plačnim razredom. Ta del zajema tudi podatke o ureditvi plačnega sistema in razporeditvi zaposlenih v ta plačni sistem.
Delno zavrne v delu: posredovanja primerjalnega prikaza oz. seznama tedanje izobrazbe v času izdelave ocen (stopnja), ter plačni razred v katerega so razporejeni. Delno se ugodi približku te zahteve, in sicer prikazu tarifnega razreda, iz katere je mogoče razbrati stopnjo izobrazbe zaposlenega, in v delu posredovanja podatkov o prehodu v nov plačni sistem v letu 2008 za CSD Ljubljana - Šiška, CSD Ljubljana Vič - Rudnik, CSD Grosuplje, CSD Vrhnika in CSD Logatec.
1.2. Ugodi v delu: posredovanja zneskov prihodkov za izvajanje programa »Pomoč družini za dom« (PND), razčlenjeno po posameznih financerjih ter namembnost oziroma poraba teh sredstev v obdobju od leta 2008 do leta 2020.
Delno zavrne v delu: posredovanja zneskov prihodkov za izvajanje programa »Pomoč družini za dom« (PND), razčlenjeno po posameznih financerjih ter namembnost oziroma poraba teh sredstev v obdobju od leta 1996 do vključno leta 2007.
1.3. Ugodi v delu: posredovanja podatkov o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačil nadur za vse zaposlene na CSD Vič-Rudnik, in sicer v obdobju od leta 2007 do januarja 2020.
Zavrne v delu: posredovanja podatkov o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačil nadur za vse zaposlene na CSD Vič-Rudnik za obdobje 1996 do vključno leta 2006.
1.4. Ugodi v delu: Posredovanja podatkov o izplačilu povečanega obsega dela za zaposlene na vseh enotah CSD, ki sedaj tvorijo CSD Ljubljana, za obdobje od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020, z navedbo kdo, koliko in za kaj, ter posredovanje podatkov o izplačilu nadur za zaposlene na vseh enotah CSD Ljubljana, ki sedaj tvorijo CSD Ljubljana, za obdobje od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020, z navedbo kdo in koliko.
Zavrne v delu: posredovanja podatkov o izplačilu nadur za zaposlene na vseh enotah
CSD Ljubljana, ki sedaj tvorijo CSD Ljubljana, za obdobje od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020,
z navedbo razloga.
Vsaka stranka krije svoje stroške.
V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo in določbe ZDIJZ ter se opredelil do vsake posamezne točke izreka izpodbijane odločbe, kot sledi:
K prvi točki izreka: prosilec je v prvi točki svoje zahteve želel posredovanje podatkov o prehodu na nov plačni sistem v letu 2008 za vse zaposlene na CSD Ljubljana. Na podlagi reorganizacije centrov za socialno delo CSD Ljubljana sestavljajo naslednje enote, ki so bile pred tem, tako tudi v letu 2008, samostojni organi: CSD Ljubljana - Center, CSD Ljubljana - Bežigrad, CSD Ljubljana - Šiška, CSD Ljubljana - Vič Rudnik, CSD Ljubljana Moste - Polje, CSD Grosuplje, CSD Vrhnika in CSD Logatec. V skladu s 1.1. točko izreka je organ ugodil v delu primerjalnega prikaza podatkov glede prehoda v nov plačni sistem za vse zaposlene na CSD Ljubljana - Bežigrad, CSD Ljubljana - Center in CSD Ljubljana - Moste Polje v obdobju pred prehodom in po prehodu v nov plačni sistem za zaposlene, torej označba z imenom, priimkom, delovnim mestom, plačo, plačnim razredom. Organ je priložil fotokopije primerjalnih tabel iz leta 2008 za CSD Ljubljana - Bežigrad, CSD Ljubljana - Center in CSD Ljubljana - Moste Polje. V skladu s 1.1. točko izreka je organ delno zavrnil zahtevo prosilca, primerjalnega prikaza oz. seznama tedanje izobrazbe v času izdelave ocen (stopnja), ter plačni razred v katerega so razporejeni. Podatke o točnem nazivu izobrazbe bi moral organ naknadno tabelirano zbrati in ustvariti nove evidence, česar po mnenju organa in skladno z 4. členom ZDIJZ ni dolžan storiti. Delno pa je ugodil približku, prikazu tarifnega razreda, ki je že zbran podatek in iz katerega je mogoče razbrati stopnjo izobrazbe zaposlenega. Nadalje je, skladno s 1.1 točko izreka odločbe, organ zavrnil zahtevo tudi v delu posredovanja podatkov o podatku prehoda v nov plačni sistem v letu 2008 za CSD Ljubljana - Šiška, CSD Grosuplje, CSD Vrhnika in CSD Logatec. Organ bi moral te podatke naknadno tabelirano zbrati in ustvariti nove evidence, česar pa po mnenju organa in skladno z 4. členom ZDIJZ ni dolžan storiti. Organ razpolaga le z določenimi zbranimi podatki (tabelami) glede prevedbe plač v letu 2008, ki jih je prosilcu že posredoval ali pa jih je posredoval skupaj s to odločbo. Posredovane tabele so bile ustvarjene kot delovni pripomoček, katerega uporabo je priporočalo pristojno ministrstvo, in ne kot uradna evidenca. Prehod v nov plačni sistem se je dogajal leta 2008, torej pred 15 leti, v tem vmesnem času je prišlo tudi do reorganizacije centrov za socialno delo, tako da organ z vsemi ustvarjenimi delovnimi pripomočki izpred več let ne razpolaga, nove evidence pa, skladno z zakonom, ni dolžan ustvariti. Organ je v točki 1.1. zavrnil zahtevo tudi v delu za posredovanje podatkov o prehodu na nov plačni sistem v letu 2008 za CSD Ljubljana Vič Rudnik. Tovrstni podatki so bili prosilcu posredovani v letu 2022 na podlagi njegove zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V skladu s 1.2. točko izreka je organ ugodil v delu posredovanja izpisov listin iz glave knjige za stroškovni mesto Pomoč na domu, in sicer za čas izvajanje programa »Pomoč na domu« od leta 2008 do leta 2020, iz katerih so razvidni prihodki in poraba ter namembnost porabe sredstev. Organ je priložil izpise iz glavne knjige.V skladu s 1.2. točko izreka pa je organ zavrnil zahtevo v delu posredovanja zneskov prihodkov za izvajanje programa »Pomoč družini za dom« (PND), razčlenjeno po posameznih financerjih ter namembnost oziroma poraba teh sredstev v obdobju od leta 1996 do vključno leta 2007. Izpis zahtevanih podatkov iz glavne knjige ni mogoč, saj se slednja, skladno s področno zakonodajo hrani 10 let, tako da bi te podatke bilo potrebo naknadno tabelirano zbrati in ustvariti nove evidence, česar po mnenju organa in skladno s 4. členom ZDIJZ ni dolžan storiti. Vskladu s 1.3. točko izreka predmetne odločbe je organ ugodil v delu posredovanja podatkov o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačil nadur za vse zaposlene na CSD Vič-Rudnik v obdobju od vključno 2007 do januarja 2020. Priložil je zbrani prikaz iz glavne knjige glede povečanega obsega dela in izplačila nadur za vse zaposlene na CSD Vič-Rudnik za prej navedeno obdobje. V skladu s 1.3. točko izreka predmetne odločbe pa je organ zavrnil zahtevo v delu posredovanja podatkov o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačil nadur za vse zaposlene na CSD Vič-Rudnik v obdobju od leta 1996 do vključno leta 2006. Te podatke bi bilo treba naknadno tabelirano zbrati in ustvariti nove evidence, česar po mnenju organa in skladno s 4. členom ZDIJZ ni dolžan storiti. V skladu s 1.4. točko izreka je organ ugodil v delu posredovanja podatkov o izplačilu povečanega obsega dela na CSD Ljubljana za vse zaposlene, za obdobje od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020, z navedbo kdo, koliko (bruto znesek) in razlog, pri čemer je organ zakril osebne podatke zaposlenih, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja. Prav tako je organ ugodil posredovanju podatkov o izplačilu nadur na CSD Ljubljana za vse zaposlene, za čas od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020, z navedbo kdo in koliko (bruto znesek). Zahtevo je delno zavrnil v delu posredovanja razloga za opravljanje nadur. Organ teh podatkov ne vodi zbrano kot jih zahteva prosilec, in bi za posredovanje zahtevanih podatkov moral ustvariti novo evidenco, česar po mnenju organa in skladno s 4. členom ZDIJZ ni dolžan storiti. Tabeli s podatki, glede katerih je bilo zahtevi ugodeno, je organ poslal v prilogi odločbe. Ker organ z določenimi podatki, ki jih je zahteval prosilec, ne razpolaga, je dostop zavrnil. Do točk izreka, kjer je zahtevi ugodil in kjer je dostop zavrnil, se je organ posamično opredelil. Zaradi preglednosti, je prosilcu posredoval dokumente tako po klasični pošti kot tudi preko elektronske pošte.
Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo vložil pritožbo z dne 26. 5. 2023, ker naj bi mu organ z izpodbijano odločbo v večjem delu zavrnil dostop. Ob tem je dodal:
1.1 Glede zahtevanih podatkov v zvezi z izvedeno reorganizacijo delovnih mest oziroma prevedbe v nov plačni sistem v letu 2008 za vse zaposlene v celotnem CSD Ljubljana vztraja tudi na prikazu podatkov o stopnji izobrazbe pred in po prehodu v nov plačni sistem v letu 2008. Po mnenju prosilca so posredovani podatki pomanjkljivi tudi zato, ker ne vsebujejo informacij za preostale CSD, za katere so bili zahtevani, saj se je zahtevek nanašal na celotni (sedanji) CSD Ljubljana in ne zgolj na nekatere posamične CSD (Bežigrad, Center, Moste-Polje). Že pred tem posredovani podatki za CSD Ljubljana Vič-Rudnik so nerazločni oziroma neberljivi. Prosilec pričakuje izpolnitev zahteve pod to točko v celoti.
1.2 Glede zneska prihodkov za izvajanje programa »Pomoč družini za dom« (PND) ter namembnosti oz. porabe teh sredstev v celotnem obdobju izvajanja te dejavnosti ugotavlja, da med poslanimi podatki ni razvidno tudi financiranje, ki ga je bil CSD na predmetnem področju deležen s strani MDDSZ in s strani morebitnih drugih financerjev tega programa, niti ni razvidno katere stroške je sploh financiralo ministrstvo. Prosilec ob tem ugotavlja, da nekateri od prikazanih stroškov niso in ne morejo biti vezani na izvajanje programa PND (npr. najemnine, potni stroški, ipd.), saj so zaposleni uslužbenci CSD, ki so delali na tem programu (in so vsi imeli tudi pogodbo o zaposlitvi s CSD), delali na terenu, zato njim niso nastajali stroški, vezani na lokacijo (npr. ogrevanje, varovanje, ipd.). Od vseh na tem programu delujočih je zgolj koordinator deloval na lokaciji. Sicer pa se mu zdijo sporni tudi »stroški dela«, ki so razčlenjeni v poslanih preglednicah. Organ v tem delu zahtevo zavrača tudi iz razloga, ker naj bi se podatki hranili zgolj 10 let. Ker je bila njegova zahteva dana v letu 2023, bi se torej najstarejši podatki potemtakem nanašali na leto 2013, poslani pa so bili podatki vse do leta 2008, torej stari vsaj 15 let. Prosilec je ob tem dodal, da mu organ ni poslal niti vseh podatkov iz preteklega 10-letnega obdobja.
1.3 Glede podatkov o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačil nadur za vse zaposlene ugotavlja, da se tokrat poslani podatki razlikujejo od tistih, ki jih je od organa prejel v lanskem letu v obliki identičnih tabel, saj je lanska tabela vsebovala obdobje od leta 1996 do 2018, medtem ko sedanja tabela vsebuje podatke le od leta 2007 dalje. Torej ne drži obrazložitev v zvezi z zavrnitvijo zahtevka, da organ teh podatkov nima in bi jih moral naknadno zbrati. Poleg tega se omenjeni dve tabeli (stara in nova) razlikujeta tudi po zneskih za posamezno leto prikaza. Za leto 2007 se npr. v sedanji novi tabeli prikazuje 2.636,78 EUR izplačil nadurnega dela, medtem ko je v prejšnji (lanski) tabeli prikazano, da v letu 2007 nadurnega dela ni bilo oz. ni izplačil iz tega naslova. Poraja se torej dvom v konsistentnost informacij, s katerimi organ razpolaga in jih prosilcem posreduje. Dvom v pravilnost posredovanih podatkov se mu poraja tudi iz razloga, ker je bil sam osebno v času službovanja pri CSD deležen izplačil iz naslova povečanega obsega dela in sicer tudi za leta, za katera organ zatrjuje (in je tudi lani zatrjeval), da ni bilo nobenih izplačil povečanega obsega dela in nadurnega dela (od 1996 do 2007).
1.4 Glede podatkov o izplačilu povečanega obsega dela in izplačil nadur za zaposlene na vseh CSD vztraja, da se mu posredujejo tudi neupravičeno zavrnjeni podatki o razlogih za opravljanje nadur oz. o namembnosti tovrstnih izplačil. Ugotavlja, da so posredovani podatki pomanjkljivi oz. netočni, saj so zneski (bruto) v tabeli očitno prenizki. Nerazumljiv je tudi podatek o opravljenih urah, ki so na 2 decimalki. Povsem nerazumljivo je, da so se nadure merile na sekundo natančno. Prosilec pogreša podatek o tem, namesto katerega uslužbenca so bili plačani posamezniki, ki so ga nadomeščali, saj so ti podatki zakriti, četudi bi morali biti integralni del IJZ, ki jih je zahteval. Vztraja pri posredovanju podatkov kdo, koliko in za kaj je bil deležen izplačila za povečan obsega dela oziroma izplačilo opravljenih nadur, kar želi imeti prikazano po mesecih za obdobje od januarja do junija 2020.
Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Ker izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, je pritožbo prosilca z dopisom z dne 14. 6. 2023, št. 090-4/2023-31984/5 s prilogami, poslal v pristojno odločanje IP. Ob tem je navedel, da je bila prosilcu po vložitvi pritožbe posredovana popravljena tabela iz točke 3, saj je bilo ugotovljeno, da je pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za leto 2019 manjkal podatek za pomoč na domu.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do informacij, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, glede katerih se bo IP opredelil v nadaljevanju.
Glede 1. točke zahteve
Prosilec v pritožbi vztraja pri dostopu do prikaza podatkov o stopnji izobrazbe pred in po prehodu v nov plačni sistem v letu 2008 ter dostopu do podatkov za »preostale« CSD enote.
V tej zvezi je organ v dopisu z dne 14. 6. 2023 še dodatno pojasnil, da je prosilec zahteval informacije v zvezi z izvedeno reorganizacijo delovnih mest/prevedbe v nov plačni sistem v letu 2008, ko Center za socialno delo Ljubljana še ni obstajal, temveč so bile sedaj enote, CSD-ja samostojne enote. To pomeni, da je vsak CSD opravljal prevedbo zase, pri čemer so se tabelirani podatki, sestavljeni kot delovni pripomoček, ohranili za samo posamezne enote. Za enote, v katerem delu je organ zahtevo zavrnil, organ nima tabelarično zbranih podatkov, temveč bi moral ustvariti novo tabelo ter s tem namenom pogledati v vsako personalno mapo javnega uslužbenca posebej, veliko od teh je že arhivskih (javni uslužbenci, ki niso več zaposleni na CSD Ljubljana). IP je dne 19. 7. 2023 pozval organ, da še dodatno pojasni, na kakšen način so bili te t.im. delovni pripomočki evidentirani oziroma shranjeni ter kakšen ugotovitveni postopek je uradna oseba izvedla za »iskanje« teh dokumentov. Dne 21. 7. 2023 je organ odgovoril, da tabele niso bile označene kot dokumentarno gradivo, nimajo svoje dokumentarne številke in se ne vodijo v posebej (številčno označenem) spisu. Določeni zaposleni v Sektorju za finančno računovodske zadeve organa so sodelovali pri pripravi teh tabel v letu 2008 ter so imeli (končen) dokument shranjen v svoji evidenci dokumentov. Tako je lahko tudi organ dostopal do teh informacij in jih posredoval vlagatelju zahteve. S tabelami prevedbe plačnega razreda, za katere je bil zavrnjen dostop, organ ne razpolaga. Zaposleni, ki so v letu 2008 sodelovali pri sestavi tabele, povečini gre za računovodje, so bile z reorganizacijo premeščene v skupno službo za celotni CSD Ljubljana, zaradi česar je bila poizvedba o zahtevanih informacijah podana Sektorju za finančno računovodske zadeve.
Glede na obširno pojasnilo organa in izkazan interes po posredovanju informacij, je IP sledil odločitvi organa, da s tabelami iz leta 2008, do katerih je organ zavrnil dostop, dejansko ne razpolaga, kar pomeni, da ni podan kriterij materializirane oblike, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.
Glede zahtevane izobrazbe je organ še dodatno pojasnil, da kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, je na posredovanih tabelah prikazan tarifni razred delovnega mesta, iz katerega je mogoče razbrati stopnjo izobrazbe zaposlenega, in sicer v stolpcu št. 9 pred prevedbo in stolpcu št. 41 po prevedbi. Organ vztraja, da z informacijo glede izobrazbe, v tabelnem prikazu, ne razpolaga. Te podatki so razvidni iz vsake posamezne kadrovske mape konkretnega javnega uslužbenca, kar pomeni, da bi jih moral organ še posebej odbrati.
IP z vpogledom v tabele, ki so bile posredovane prosilcu, ugotavlja, da dejansko ne vsebujejo informacije o stopnji izobrazbe, temveč tarifne razrede, za katere organ pravilno izpostavlja, da je iz njih mogoče razbrati stopnjo izobrazbe zaposlenega. V skladu z 8. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) namreč tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost, zaradi česar se iz navedenega podatka dejansko lahko sklepa na izobrazbo zaposlenega. Poleg tega pa je prevedba v letu 2008 dejansko pomenila prehod v nov plačni sistem, kar je pomenilo, da so se v sistemizaciji določili podatki, v skladu s šestim odstavkom 7. člena ZSPJS, določili so plačne razrede za delovna mesta in nazive ter poimenovanje delovnih mest, če so se spremenila oziroma če so bila delovna mesta združena[1]. Glede na navedeno IP ni imel utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da ne razpolaga s podatki glede izobrazbe pred in po prevedbi v okviru tabele, saj tega ni bil dolžan voditi na ta način, poleg tega pa to ni bilo bistvo prevedbe, temveč je pomenila ureditev novega plačnega sistema.
IP se nadalje strinja z organom, da za potrebe zahteve prosilca v postopku po ZDIJZ ni dolžan vsebinsko analizirati kadrovske mape zaposlenih, v kateri se nahajajo podatki o izobrazbi pred in po prevedbi v letu 2008, saj to dejansko pomeni ustvarjanje novega dokumenta po kriterijih prosilca, česar pa organ ni dolžan storiti. Enako velja za ustvarjanje tabel, za katere je organ ugotovil, da z njimi ne razpolaga. Ob tem IP še pojasnjuje, da v danem primeru ne gre za vprašanje, katere informacije organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da bi analiziral informacije iz dokumentov in pripravil zbir informacij po kriterijih, kot jih zahteva prosilec, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. V tem delu je torej pritožba prosilca neutemeljena, odločitev organa pa pravilna.
Glede 2. točke zahteve
Prosilec oporeka odločitvi, ker iz podatkov ne vidi financiranja s strani ministrstva in drugih financerjev, oporeka tudi sami vsebini prikazanih stroškov in času hrambe podatkov.
Organ je v dopisu z dne 14. 6. 2023 še dodatno pojasnil, da je na podlagi zahteve v letu 2022 prosilcu že posredoval kopije pogodb glede sofinanciranja z občinami, ki so sodelovale na programu »Pomoč družini za dom«. Že takrat mu je bilo pojasnjeno, da podatkov o financiranju MDDSEM za zaposlene, ki so sodelovali na programu »Pomoč družini za dom«, organ nima, saj pogodba o MDDSEM o financiranju redne dejavnosti vključuje sredstva za stroške dela v skupni višini, za priznano število zaposlenih, in ne po posameznih zaposlenih. Nadalje je organ navedel, da je do zahtevanih podatkov od leta 2008 lahko dostopal preko programa, zato je v tem delu ugodil zahtevi za posredovanje informacij. Na poziv IP, da organ dodatno pojasni oblike in prikaz financiranja programa ter kako je s podatki za pretekla leta, je organ dne 21. 7. 2023 odgovoril, da izvajanje predmetnega programa, skladno s 43. členom Zakona o socialnem varstvu (ZSV), zagotavljajo občine, na podlagi 99. in 100. člena ZSV pa se storitev pomoči na domu financira s strani občin in uporabnikov in ne s strani MDDSZEM. Organ prosilcu zahtevanih podatkov glede financiranja programa s strani MDDSZEM ne more posredovati, saj z njimi ne razpolaga. Glede podatkov o znesku prihodkov za čas od leta 1996 do leta 2007, je organ pojasnil, da je posredoval podatke, do katerih ima dostop preko računovodskega programa, zaradi česar mu je posredoval tudi podatke iz glavne knjige, ki so starejši kot 10 let, kolikor je predvidena hramba zahtevanih podatkov. Do podatkov pred letom 2007 pa organ preko obstoječega računovodskega programa ne more dostopati, saj je bil način (elektronske) hrambe takrat drugačen kot sedaj (kopiranje na diskete). Glede na potek 10 - letnega roka organ papirnatih kopij izpisov za sporno obdobje niti ni več dolžan hraniti, zaradi česar vlagatelju ni posredoval podatkov za obdobje od leta 1996 do 2007.
Glede na to, da je organ že v preteklosti prosilcu posredoval podatke, s katerimi razpolaga (pogodbe z občinami) in tokrat tudi vse bilance stroškovnega mesta »pomoč na domu«, IP ne vidi utemeljenega razloga, da odločitvi organa ne bi sledil. Kako organ vodi bilanco, katere stroške knjiži in katere ne, kar prosilec očita organu v pritožbi, pa ni stvar presoje tega postopka. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Kot rečeno pa prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti (kot s tistimi, ki jih je organ že posredoval), vendar jih prosilcu ne želi posredovati.
Glede 3. točke zahteve
Prosilec oporeka pravilnosti posredovanih podatkov o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačil nadur za vse zaposlene, v primerjavi z že prejetimi podatki ter času hrambe podatkov.
Organ je v tej zvezi pojasnil, da je prosilec v letu 2022 zahteval podatke o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačil nadur za zaposlene na CSD Vič- Rudnik na projektu »Pomoč družini za dom«, v obdobju od 1996 do januarja 2020, v tokratni zahtevi pa je zahteval informacije o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačil nadur za vse zaposlene na CSD Vič-Rudnik, v časovnem obdobju izvajanja programa »Pomoč družini za dom«, v obdobju od 1996 do januarja 2020. Ker je zahteval različne podatke, so tudi razlike v podatkih. Organ je, upoštevaje pritožbo, še enkrat preveril pravilnost posredovanih podatkov in ugotovil, da je prišlo pri podatkih o izplačani delovni uspešnosti za povečan obseg dela in izplačilo nadur do napake, in sicer v letu 2019, pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, je manjkal podatek za pomoč na domu (stroškovno mesto 19) v višini 5.925,47€. Tako popravljene informacije je organ posredoval tudi prosilcu.
Kot je IP pojasnil že zgoraj, postopek po ZDIJZ ni namenjen ugotavljanju pravilnosti vodenja postopkov oziroma dela, ki je v pristojnosti organa, temveč izključno dostopu do zahtevanih dokumentov in ugotavljanju, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, zato pritožbene navedbe ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga. Na pojasnila in razlage se namreč določbe ZDIJZ ne raztezajo, zato jih prosilec od organa na tej podlagi ne more zahtevati. Organ je po vloženi pritožbi sam zaznal napako in jo odpravil, ter prosilcu posredoval zahtevano informacijo, zato IP ne vidi utemeljenega razloga, da bi dvomil o pripravljenosti in interesu organa, da prosilcu posreduje vse dokumente, ki jih je zahteval, in organ z njimi razpolaga.
Glede 4. točke zahteve
Prosilec vztraja pri posredovanju podatkov kdo, koliko in za kaj (razloge) je bil deležen izplačila za povečan obsega dela oziroma izplačilo opravljenih nadur, po mesecih, za obdobje od januarja do junija 2020 ter podatek namesto katerega uslužbenca so bili plačani.
IP primarno ugotavlja, da prosilec v svoji zahtevi z dne 28. 2. 2023 ni zahteval podatkov po mesecih, kot to navaja v pritožbi, zato je organ s tem, ko mu je omogočil dostop do »skupnih« podatkov za zahtevano obdobje, pravilno odločil v okviru zahteve.
Pri izpisku nadur za obdobje od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020 je razvidno: ime in priimek, ure in bruto v eur, ne pa tudi razlog opravljanja nadur, za kar je organ v dopisu z dne 14. 6. 2023 še pojasnil, da za obdobje v letu 2020 dejansko niso vodili razlogov pri nadurah v tabeli, temveč so razlogi za opravljanje nadur navedeni na posamezni odredbi za opravljanje nadur. Za ugoditev zahtevi bi moral ustvariti novo evidenco, pri čemer bi moral pregledati vse odredbe o nadurnem delu, izdane v željenem časovnem obdobju, in izpisati razloge za opravljanje nadur pri posameznem javnem uslužbencu, česar pa ni dolžan.
IP je pozval organ, da predloži primeroma tri odredbe za opravljanje nadur, ki vsebujejo razloge, in sicer za osebe, navedene na seznamu, o katerem je organ odločil v 1. 4 točki izreka izpodbijane odločbe.
Dne 21. 7. 2023 je organ posredoval IP zahtevane odredbe za opravljanje nadur ob tem pa dodal, da je bil prosilcu posredoval izpis iz računovodskega programa, iz katerega je razvidno, kdo je nadure opravljal, koliko nadur in bruto znesek. Program ne omogoča beleženja razloga opravljanja nadur. Kadrovske evidence, kjer bi bili zbrani razlogi za opravljanje vseh nadur, organ v tistem času ni vodil tabelarično. Organ bi moral za posredovanje zahtevanih podatkov (razlog nadur) pregledati personalne mape zaposlenih, ki so v izbranem obdobju prejeli izplačilo nadur in razloge tabelarično izbrati. V določenih primerih so bile nadure odrejene z odredbo (v tem primeru organ razpolaga z odredbo o nadurnem delu, iz katere je razviden razlog odreditve nadur), pri določenih zaposlenih pa so bile nadur izplačane zaradi same narave dela, to je opravljanja (efektivnega) dela v času stalne pripravljenosti (interventna služba, kjer je (med drugim) podlaga za opravljanje dela v 49. členu ZSV in 87. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialne varnosti; izplačilo nadur pa se opravi na podlagi poročila o delu zaposlenega (podlaga za opravljanje nadur izhaja iz več različnih dokumentov) ali zaradi preračuna delovnega časa pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa (v primeru kriznih centrov, ki so v takratnem obdobju zaradi pomanjkanja kadra prav tako ob koncu obračunskega obdobja ostajali z viškom ur. Tudi v tem primeru podlaga za opravljanje nadur izhaja iz narave dela oziroma organiziranosti dela v tistem času.
IP poudarja, da organ dejansko ni dolžan izdelati nove evidence, vendar pa to ne pomeni, da prosilec ni upravičen do informacij o razlogih za opravljene nadure, s katerimi organ razpolaga v odredbi o nadurnem delu. Zato zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z zahtevano informacijo v okviru »tabele oz. seznama«, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve, če organ razpolaga s podatki, ki bi prosilcu omogočali dostop do zahtevane informacije. Organ mora torej prosilcu dati tiste informacije - tj. osnovne podatke za zahtevane informacije, na podlagi katerih si lahko prosilec sam sestavi, oblikuje ali pridobi želeno informacijo v obliki seznama, tabele ali evidence. O »ustvarjanju« dokumenta govorimo takrat, kadar organ svoje dokumente vsebinsko analizira po kriterijih prosilca, med tem ko se v konkretnem primeru zahtevane informacije nahajajo v konkretnih, že obstoječih dokumentih, to je v odredbah za opravljanje nadur, ki se nahajajo v kadrovski mapi oseb, ki so navedene na seznamu, ki ga je prosilec že prejel (izplačilo nadur zaposlenim od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020). Res je, da je treba v takšnem primeru kadrovske mape odpreti (fizično ali v informacijskem sistemu), vendar to, kor rečeno, ne prestavlja »vsebinske analize« dokumenta.
Drugače pa je glede razlogov za opravljene nadure pri javnih uslužbencih, za katere je organ argumentirano obrazložil, da so nadure izplačane zaradi same »narave dela«, to je opravljanja (efektivnega) dela v času stalne pripravljenosti in da bi za pridobitev informacije o razlogih, moral organ analizirati več različnih dokumentov, česar pa v postopku po ZDIJZ ni dolžan, zato pritožba v tem delu ni utemeljena.
Z vpogledom v predložene odredbe IP ugotavlja, da vsebujejo razloge za opravljanje nadur, kar je predmet zahteve. Glede na to, da gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, prav tako pa tudi s podatkom o porabi javnih sredstev, gre nedvomno za prosto dostopne informacije javnega značaja. Izjema je morebitni ime in priimek, ki je lahko naveden v okviru razloga odsotnosti določenega javnega uslužbenca, za kar pa ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. Prosilec je torej upravičen do samega razloga za opravljanje nadur, ne pa tudi do imena in priimka osebe, za katero je naveden razlog odsotnosti, ki je hkrati razlog za opravljanje nadur. Res je, da so zaposleni pri organu javni uslužbenci, zato je njihova zasebnost glede informacij, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem omejena oziroma zmanjšana. To pomeni, da je npr. podatek o prisotnosti/odsotnosti na delovnem mestu, nedvomno podatek, ki je povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato kot tak predstavlja informacijo javnega značaja. Ne velja pa to za podatek o razlogih odsotnosti, kot so npr. bolniška, porodniška,… ki jih v skladu z načelom sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave RS in 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca lahko poseže zakonska določba »v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca«, je vendarle treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Zgolj zato, ker je nekdo javni uslužbenec, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo[2]. Organ je torej dolžan prosilcu posredovati vse odredbe za opravljanje nadur za obdobje od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020, za javne uslužbence, navedene na seznamu: »izplačilo nadur zaposlenim od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2020«, razen glede javnih uslužbencev, ki opravljajo nadurno delo zaradi »narave dela«, pri čemer je dolžan vsakokrat prekriti ime in priimek, ki je morebiti naveden pri navedbi razlogov za opravljanje nadur. V tem delu gre za varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne obstaja zakonska podlaga za razkritje.
IP je nadalje vpogledal v seznam zaposlenih – povečan obseg dela od 1. 1. 2020 do 30. 6. 2023, v katerem so navedeni naslednji podatki: ime in priimek delavca, bruto v eur in razlog. Prosilec vztraja pri dostopu do imen in priimkov oseb, ki so jih javni uslužbenci nadomeščali. Organ je tovrstno odločitev, da se torej ti podatki ne razkrijejo, utemeljil, da gre v primeru podatkov o zadržanosti od dela zaradi osebnih okoliščin za osebni podatek in ne za informacijo javnega značaja, zaradi česar imen odsotnih javnih uslužbencev prosilcu ni posredoval.
IP se z odločitvijo organa strinja. Kot je IP navedel že zgoraj, je okoliščina razloga odsotnosti javnega uslužbenca v skladu z načelom sorazmernosti varovan osebni podatek, za katerega ne obstaja zakonska podlaga za razkritje. Razlog za povečan obseg dela je torej prosto dostopna informacija v razmerju do javnega uslužbenca, ki je delo opravil in za to prejel javna sredstva, ne pa tudi v razmerju do javnega uslužbenca, ki je bil odstoten zaradi osebnih okoliščin, zato je treba njegovo ime in priimek pred posredovanjem prekriti. V tem delu pritožba prosilca ni utemeljena.
Zaključek
IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno presojal dokaze in iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
[1] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/Usluzbenski-sistem/PREHOD-NA-NOV-PLACNI-SISTEM/b63c342170/Prehod_prevedba_7.7.2008.pdf
[2] IP je tako v odločbi št. 090-194/2013/4 z dne 20.9.2014 odločil, da so podatki za poimensko navedenega javnega uslužbenca o njegovi odsotnosti oziroma prisotnosti na delovnem metu informacije javnega značaja, izjema je razlog odsotnosti, kadar gre npr. za bolniško odsotnost, porodniški dopust, ipd.