prosilec - CSD Južna Primorska

Številka: 090-496/2026/2

Datum: 28. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 10. 2026, zoper odločbo Centra za socialno delo Južna Primorska, Prisoje 1, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 092-25/2026-31933/10 z dne 25. 9. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 9. 10. 2026, zoper odločbo Centra za socialno delo Južna Primorska, št. 092-25/2026-31933/10 z dne 25. 9. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 12. 8. 2026 in nato z dopolnitvijo zahteve z dne 24. 9. 2026, zahtevala dostop do naslednje dokumentacije:

- vsa prejeta obvestila izvajalca osebne asistence v zvezi s prijavo kršitev z dne 3. 4. 2026 in morebitno začasno prekinitvijo izvajanja osebne asistence za uporabnika …;

- vse interne zaznamke, evidence, zapiske, interne komunikacije, elektronska sporočila, časovne žige in dokumente, ki jih je CSD Južna Primorska izdelal ali prejel v zvezi z obravnavo navedene prijave in ravnanjem izvajalca;

-               vse dokumente, ki jih je CSD posredoval izvajalcu osebne asistence, MDDSZ ali drugim organom v zvezi z navedeno prijavo;

-               informacijo, ali je CSD vodil kakršen koli postopek v zvezi z navedeno prijavo, ter kopije vseh dokumentov, ki izkazujejo potek obravnave (vključno z internimi evidencami o dodelitvi zadeve, časovnimi žigi, zaznamki in komunikacijo);

- informacijo, kdo je na CSD obravnaval navedeno zadevo, ter kopije vseh dokumentov, ki izkazujejo potek obravnave.

(2)           Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 092-25/2026-31933/10 z dne 25. 9. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da zahtevane informacije vsebujejo osebne podatke oziroma podatke, katerih razkritje bi omogočilo sklepanje o osebnih, socialnih in drugih okoliščinah konkretnega posameznika ter o načinu uveljavljanja njegovih pravic. Njihovo razkritje bi zato pomenilo poseg v varstvo osebnih podatkov posameznika. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da je podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je nadalje presojal možnost delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Ugotovil je, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč, saj zaradi narave zahtevanih informacij ni mogoče izvesti anonimizacije na način, da bi preostali del predstavljal samostojno informacijo javnega značaja. Organ je posebej poudaril, da delni dostop ni mogoč tudi zato, ker bi že podatek o tem, ali posamezen dokument obstaja, kdaj je nastal, kdo ga je pripravil, oziroma komu je bil posredovan, razkrival okoliščine obravnave konkretnega posameznika. Organ je presodil tudi obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje informacij v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v obravnavanem primeru tak interes ni izkazan. Zahteva se nanaša na individualno zadevo konkretnega uporabnika osebne asistence in ne na informacije, ki bi se nanašale na širšo javnost ali na nadzor porabe javnih sredstev. Prav tako ne gre za podatke iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki bi bili ne glede na obstoj izjem javno dostopni.

(3)            Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo dne 9. 10. 2026. V pritožbi navaja, da izpodbijano odločbo izpodbija v celoti, ker organ ni opravil konkretne in ločene presoje posameznih zahtevanih dokumentov, ni ustrezno obrazložil zavrnitve delnega dostopa ter ni omogočil preveritve, katere dokumente je dejansko poiskal, identificiral in pregledal. Prosilka zatrjuje, da je organ presojo osredotočil predvsem na varstvo osebnih podatkov uporabnika, ni pa jasno in ločeno presodil dostopnosti informacij o lastnem ravnanju organa, zlasti o evidentiranju prijave, dodelitvi zadeve, časovnem poteku obravnave, pristojni organizacijski enoti, posredovanju dokumentov drugim organom in službenem ravnanju javnih uslužbencev.

(4)            Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 14. 10. 2026, poslal v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)           IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru sporno vprašanje, kateri zahtevani dokumenti obstajajo in s katerimi organ razpolaga, torej ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Vendar: ne da bi se IP sploh spustil v to vprašanje, IP pritrjuje organu, da je v konkretnem primeru podana izjema od prostega dostopa zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na osebne podatke. Ob pregledu prosilkine zahteve IP ugotavlja, da se ta nedvoumno nanaša na obravnavo določene fizične osebe (uporabnika osebne asistence, ki je v zahtevi identificiran z imenom in priimkom) v domnevnem postopku pred organom zaradi prijave kršitve s strani prosilke. IP ugotavlja, da že navedena dejstva predstavljajo varovane osebne podatke. Posledično je IP štel, da je organ postopal pravilno, ko se ni opredelil glede vprašanj, ki jih izpostavlja prosilka. Že samo informacija o tem, da je določen posameznik uporabnik osebne asistence, je namreč varovan osebni podatek.

(7)           Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(8)           Po določilu člena 4, pododstavka (1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena, kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(9)           V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10)        Glede na to, da je prosilka že v zahtevi navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša, IP ugotavlja, da ji organ zahtevanih podatkov, kot informacij javnega značaja, ne sme posredovati, tudi če bi z njimi razpolagal. V konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Tako sama zahtevana dokumentacija, kot vse (dejanske in pravne) okoliščine, ki iz nje izhajajo ali ki se nahajajo v spremljajoči dokumentaciji, se namreč nanašajo na (v zahtevi prosilke poimensko navedenega) posameznika, zato predstavljajo njegove osebne podatke. V konkretnem primeru prosilka v pritožbi sama navaja, da zahteve po ZDIJZ ne vlaga kot uporabnikova pooblaščenka in ne zahteva vpogleda v njegov osebni spis. Zahtevo vlaga kot prosilka po ZDIJZ, zaradi preveritve dokumentiranega ravnanja organa v zvezi z njeno prijavo (zlasti o evidentiranju prijave, dodelitvi zadeve, časovnem poteku obravnave, pristojni organizacijski enoti, posredovanju dokumentov drugim organom in službenem ravnanju javnih uslužbencev). IP na tem mestu ponovno poudarja, da organ po ZDIJZ tudi ne sme potrditi/zanikati, ali v zvezi s posameznikom obdeluje kakšne osebne podatke, ker je že sam podatek o tem, ali je bil posameznik v kakšnem postopku pred organom, varovan osebni podatek. Pravna podlaga, da bi se javnost seznanila s podatkom, ali organ razpolaga z dokumenti v zvezi z določenim posameznikom, ni podana. Tudi anonimizacija dokumentov in t. i. delni dostop, v obravnavani zadevi ni mogoč, saj bi organ že s potrditvijo obstoja dokumentov potrdil, da razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na morebitne postopke, vloge, pisanja glede konkretnega posameznika, že samo ta podatek pa predstavlja varovan osebni podatek, do katerega javnost nima dostopa. Informacija javnega značaja je lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli. IP ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker podlage, da bi se javnost seznanila s podatkom, katere fizične osebe so stranke določenih postopkov, ki jih vodi organ, splošna javnost v konkretnem primeru nima, saj gre za varovane osebne podatke posameznika, na katerega se morebitna dokumentacija nanaša.

(11) IP pritrjuje stališču organa, da v konkretnem primeru tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja iz 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva ne nanaša na podatke o porabi javnih sredstev. Prav tako niso izpolnjeni pogoji drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj prevladujoč interes javnosti v konkretni zadevi ni izkazan.

(12) Ker je IP ugotovil, da je treba v obravnavani zadevi dostop do zahtevanih podatkov zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se posledično ni spuščal dalje v vprašanje, ali organ s temi podatki dejansko (ne)razpolaga, ker bi že s tem razkril (morebiten) obstoj varovanih osebnih podatkov.

(13) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica pooblaščenke