prosilec - CSD Južna Primorska
+ -Številka: 090-401/2025
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dostop do določene dokumentacije iz konkretne zadeve, ki se nanaša na ukrepe za varstvo koristi otroka. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da podatek o tem, da se v povezavi z nekom izvajajo ukrepi za varstvo otroka, predstavlja osebni podatek. In ker za razkritje tega podatka v obravnavanem primeru ne obstaja pravna podlaga, je IP pritrdil ugotovitvi organa, da je treba dostop o zahtevanih dokumentov v celoti zavrniti na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-401/2025/5
Datum: 13. 2. 2026
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 8. 2025, zoper prvi in drugi odstavek 1. točke izreka odločbe Centra za socialno delo Južna Primorska, Enota Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), 020-56/2025-31933/11 z dne 4. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca z dne 27. 8. 2025 zoper prvi in drugi odstavek 1. točke izreka odločbe Centra za socialno delo Južna Primorska, Enota Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper, št. 020-56/2025-31933/11 z dne 4. 8. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je 9. 7. 2025 pri organu vložil zahtevo, da mu organ v zvezi s postopkom, ki ga vodi in v katerem se sklicuje na »verjetnost« oziroma »možnost škode za otroka«:
- pojasni, »na katerih strokovnih podlagah, smernicah ali metodologijah« temelji ocena tveganja za otroka,
- omogoči »vpogled v vse uporabljene dokumente«, ki jih je organ uporabil pri oblikovanju presoje ogroženosti otroka (npr. smernice MDDSZEM, ocenjevalne lestvice, multidisciplinarni zapisniki ipd.),
- navede, »kateri dejavniki tveganja« so bili v konkretnem primeru upoštevani in kako so bili ovrednoteni,
- pojasni, ali je bila ocena izvedena v skladu z veljavnimi smernicami ministrstva in ali je bila vključena multidisciplinarna skupina.
Prosilec je navedel, da zahtevo podaja tudi na podlagi ZUP in ZDIJZ, saj gre za podatke, ki bistveno vplivajo na njegove pravice in pravni položaj.
Organ je 24. 7. 2025 prosilca zaprosil za povratno informacijo, ali se zahteva nanaša na zadevo, ki jo organ vodi pod št. … (Ukrepi za varstvo koristi otroka) in se tiče prosilčeve mladoletne hčerke.
Prosilec je odgovoril dne 24. 7. 2025 in potrdil, da gre dejansko za zadevo glede njegove hčerke ter z vidika predloga sklepa o prepovedi približevanja oziroma za zgoraj navedeno opravilno številko. Prosilec je še dodal, da želi vpogled v celotno zadevo, tj. od oktobra ali novembra 2024 dalje, in ne zgolj za leto 2025. Prosilec je navedel še bolj podrobno, kaj pričakuje, pri čemer je pojasnil, da gre za tri dokaj ločene zadeve, ki so zanj zelo pomembne. V prilogi dopisa je prosilec posredoval štiri dokumente, ki jih je označil pod zadevo:
I. zahteva za vpogled v dokumentacijo in obrazložitev postopka prijave kaznivega dejanja Policiji s strani CSD Izola/Koper - zadeva št. …;
II. zahteva za obrazložitev odločitve o neobveščenosti ob poskusu samomora otroka ter vpogled v uporabljeno strokovno metodologijo - zadeva št. …;
III. zahteva za vpogled v dokumentacijo in obrazložitev in strokovno oceno ogroženosti otroka z dne, ko je CSD prejel informacijo o poskusu samomora;
IV. zahteva za vpogled v strokovne podlage in metodologije ocenjevanja ogroženosti otroka ter dokumentacijo multidisciplinarnega tima - zadeva št. ….
V uvodu vsakega izmed navedenih dokumentov je prosilec navedel, da organ poziva za odgovore oziroma dokumentacijo v zvezi z obravnavo primera njegove hčerke, nato pa je podrobno navedel zahtevano dokumentacijo oziroma vprašanja.
Organ je del navedenih vlog obravnaval kot zahtevek na podlagi ZUP in o njem odločil s sklepom št. 020-56/2025-31933/10 z dne 4. 8. 2025, del vlog pa je obravnaval na podlagi ZDIJZ in odločil z odločbo št. 020-56/2025-31933/11 z dne 4. 8. 2025. V odločbi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je prosilec predmetni zahtevek podal na podlagi ZUP ter ZDIJZ. Gre za različni pravni podlagi, ki jih organ obravnava ločeno, pri čemer se predmetni postopek vodi glede prosilčeve zadeve, podane po ZDIJZ. Prosilčeva zahteva po ZUP zato ni predmet tega postopka in bo organ o njej odločal posebej in po pravilih ZUP. Organ je ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na dokumentarno gradivo, konkretno spis št. …., ki nosi naslov »Ukrepi za varstvo koristi otroka« in se vodi na ime otroka. Vezano na navedeni spis, prosilec zahteva vpogled v dokumente in strokovne podlage, pri čemer od organa pričakuje pojasnila in obrazložitve, vse navedeno v okviru zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Organ je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in ugotovil, da dokumentacija v zadevi št. …, ustreza definiciji informacije javnega značaja. V nadaljevanju je organ preveril, ali se zahtevane informacije nanašajo na katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki so opredeljene v 6. členu ZDIJZ. Ugotovil je, da zahtevana dokumentacija vsebuje številne osebne podatke. Ti se v predmetnem spisu oziroma dokumentih, ki jih ta vsebuje, prepletajo na način, da jih glede na njihov obseg ni mogoče razkriti brez ogrozitve varovanih informacij. Organ pri tem dodaja, da se po vsebini zahtevana dokumentacija nanaša na posebej občutljivo področje storitev in ukrepov, namenjenih varstvu koristi otroka ter obravnavi nasilja v družini. Iz dokumentacije je tako moč razbrati družinske in socialne razmere, tudi v zvezi s postopkom obravnave nasilja v družini, ki se izvaja na podlagi določb Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPND). Ta v 9. členu določa, da o žrtvah ali povzročiteljih nasilja ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino. Poleg tega pa organi in organizacije ter nevladne organizacije kot poklicno skrivnost varujejo podatke o nastanitvi žrtve in njenih otrok ali drugih ukrepih za njihovo zaščito (9a. člen ZPND). Glede na zgoraj navedeno je organ zaključil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke. Ker torej ni sporno, da se zahteve prosilca nanašajo na osebne podatke, se ti skladno z določbo prvega odstavka 6. člena Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 - ZlnfV-1; v nadaljevanju ZVOP-2) lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Organ je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter 4. člen, pododstavek (1), in 86. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Navedel je, da razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 4. členu, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Glede na to, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke (e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, je organ skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dolžan zavrniti dostop do zahtevane dokumentacije. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da gre v obravnavani zadevi za dokumente v zvezi z družinsko situacijo, v kateri je udeležen tudi prosilec sam, saj so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (prvi odstavek 5. člena ZDIJZ). Z drugimi besedami: ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oziroma položaj in ne pozna privilegiranih prosilcev. Če bi torej organ ocenil, da gre v obravnavni zadevi za informacije javnega značaja, za katere ne velja zakonska izjema, bi bili ti podatki dostopni vsakomur, torej javnosti, in ne le prosilcu. Organ je v nadaljevanju skladno z določbo 7. člena ZDIJZ preveril, ali je možen delni dostop do zahtevane dokumentacije. Glede na okoliščine konkretne zadeve organ ocenjuje, da tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih, ne bi mogel zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Ali bi pa po prekritju ostali vidni le npr. imena, priimki in delovna mesta javnih uslužbencev, ne da bi bil razviden kontekst navedenih podatkov v dokumentu. Organ pri tem izpostavlja, da v skladu s prakso IP v primeru, ko prosilec poda zahtevo za informacijo javnega značaja, ki se nanaša na konkretnega posameznika, delni dostop ni mogoč. Glede zahtev prosilca, ki se nanašajo na posredovanje pojasnil, obrazložitev in informacij glede postopkov oziroma obravnave posameznice v zadevi št. …, je organ povzel 4. člen ZDIJZ in pojasnil, da organi v postopku po ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, podajati obrazložitev, komentarjev, analiz ali mnenj, razen če ti podatki izhajajo iz že obstoječega dokumenta. Takšno stališče izhaja tudi iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča RS. Glede na zgoraj navedeno je organ zahteve prosilca, da v zvezi z zadevo št. …, odgovori, pojasni, obrazloži ipd., zavrnil. Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na dostop do smernic ter drugih strokovnih navodil oziroma orodij, uporabljenih pri obravnavi zadeve št. …, je organ v postopku ugotovil, da razpolaga s »Strokovnimi smernicami za delo centrov za socialno delo pri zaščiti otrok pred nasiljem v družini«, ki se uporabljajo v zadevah, kot je obravnavana, ter z dokumentom, ki nosi naslov »Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo«. Navedeni dokument je prosto dostopen na svetovnem spletu in ga prosilec lahko poišče na naslovu: https://www.scsd.si/files/Katalog_nalog_CSD_2024_ZSV_in_ZDOsk-1 .pdf.
Organ je dne 27. 8. 2025 zoper odločbo št. 020-56/2025-31933/11 z dne 4. 8. 2025 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da se nanaša na odločbo, ki je bila izdana kot del obravnave njegovih štirih zahtev z dne 27. 7. 2025. Vsebina teh zahtev je bila razdeljena v dva sklepa — drugi, št. 020-56/2025-31933/10, je bil obravnavan po ZUP in zavržen. Ker gre za enoten sklop dokumentov, ki imajo pravne posledice za prosilca kot očeta mladoletne osebe, meni, da je smiselno, da se pritožba obravnava celovito. Zahteval je vpogled v dokumente, ki vključujejo: prijavo kaznivega dejanja Policiji, strokovno oceno ogroženosti otroka, zapisnike multidisciplinarnega tima, metodologijo ocenjevanja ogroženosti in komunikacijo z drugimi organi (šola, zdravstvene ustanove, policija). Gre za dokumente, ki so bili uporabljeni kot strokovna podlaga za odločanje v sodnih postopkih. Na njihovi podlagi je bil izdan sklep o prepovedi približevanja, prav tako pa se vodita dva postopka pri organu glede določanja stikov in skrbi za otroka. Kot oče mladoletne osebe, za katero ima roditeljsko pravico, ima prosilec pravico do seznanitve z vsebino teh dokumentov, saj neposredno vplivajo na njegove pravice in obveznosti. Ob tem prosilec poudarja, da so bile določene listine posredovane sodišču, ne da bi mu bil predhodno omogočen vpogled vanje. Do teh dokumentov v dosedanjem postopku ni imel dostopa in ga še vedno nima, kljub temu da je zahtevo za vpogled posredoval tudi sodišču. Do današnjega dne ni prejel nobenega odgovora. Organ je zavrnil dostop z obrazložitvijo, da gre za varovane osebne podatke, vendar ni presojal možnosti delnega dostopa z anonimizacijo, niti ni upošteval pravnega interesa prosilca. Prosilec meni, da bi mu moral biti dostop omogočen vsaj v delu, ki se nanaša na njegove osebne podatke in podatke njegovega otroka, ob ustrezni zaščiti tretjih oseb. Prosilec se sklicuje na naslednje pravne podlage: 5. in 6. člen ZDIJZ, 15. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in 30. člen ZVOP-2. To potrjuje tudi sodna praksa, zlasti UPRS Sodba I U 1633/2021-13, ki poudarja, da mora biti stranki omogočen vpogled v listine, ki imajo pravne posledice zanjo, in UPRS Sodba II U 43/2021-17, ki poudarja pomen kontradiktornosti in pravice do seznanitve z dejstvi in dokazi.
Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom št. 020-56/2025-31933/16 z dne 28. 8. 2025 odstopil v reševanje IP.
Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, IP z dopisom št. 020-56/2025-31933/20 z dne 26. 9. 2025 odstopil v reševanje še pritožbo prosilca, ki se nanaša na sklep organa št 020-56/2025-31933/10 in odločbo št. 020-56/2025-31933/11 z dne 4. 8. 2025, in sicer v delu, ki se nanaša na odločbo.
IP je dne 26. 11. 2025 prejel dopolnitev pritožbe, v kateri prosilec zahteva, da IP:
- presodi, ali so v spisu ob vsaki posamezni listini, katere vpogled je bil omejen, priloženi pravočasno izdani sklepi o omejitvi vpogleda skladno z 82. členom ZUP;
- preveri, ali je organ pri omejevanju dostopa do listin uporabil zakonite in jasno artikulirane pravne temelje ter ali so bili 93. člen ZSV in drugi predpisi pravilno uporabljeni;
- ugotovi kršitev pravice prosilca do pravočasnega, popolnega in zakonitega vpogleda v vse relevantne listine v postopku;
- zagotovi, da bo vpogled omogočen na pravilni in zakoniti pravni podlagi ter
- ukrepa za odpravo ugotovljenih nezakonitosti in kršitev zakona s strani organa.
Pritožba ni utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in ali obstajajo morebitne izjeme od prostega dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. IP se zato ni opredeljeval do pritožbenih navedb glede sklepa, izdanega na podlagi 82. člena ZUP, ter glede pravilnosti uporabe določb ZSV in drugih predpisov (ki ne urejajo pravice dostopa do informacij javnega značaja) v obravnavanem primeru. IP še pripominja, da iz dokumentacije, ki jo je organ posredoval IP, izhaja, da je prosilec dne 24. 8. 2025 pri organu vložil tudi zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki je predmet drugega postopka, ki teče pri organu na podlagi določb-ZVOP-2 in ne na podlagi določb ZDIJZ. Ker torej prosilec dostop do istih dokumentov zahteva na različnih pravnih podlagah (ZUP, ZDIJZ in ZVOP-1), ki so namenjene uveljavljanju različnih pravic, teh postopkov ni mogoče voditi »celovito«, kot to predlaga prosilec.
Kot je pravilno navedel že sam organ, se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilca (npr. da imajo zahtevani dokumenti pravne posledice zanj kot očeta mladoletne osebe, da je bil na podlagi teh dokumentov izdan sklep o prepovedi približevanja, da se na podlagi teh dokumentov pri organu vodita dva postopka glede določanja stikov in skrbi za otroka, …) ni opredeljeval, saj njegove pritožbene navedbe, da organ ni upošteval njegovega pravnega interesa ter sklicevanje na pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, za ta pritožbeni postopek niso pravno relevantne.
Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da odločbo št. 020-56/2025-31933/11 z dne 4. 8. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) izpodbija v zavrnilnem delu, torej izpodbija prvi odstavek 1. točke izreka, s katerim je organ zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na vpogled v celotno zadevo št. …, in drugi odstavek 1. točke izreka, s katerim je organ zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na posredovanje pojasnil, obrazložitev in informacij glede postopkov oziroma obravnave konkretne posameznice v zadevi št. št. ….
Po preučitvi vsebine vseh vlog, s katerimi je prosilec podal zahtevo, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, je IP ugotovil, da se zahteva v celoti nanaša na dva določljiva posameznika (na prosilca in na njegovo hči), zaradi česar je glede celotne zahteve podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe ZVOP-2.
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).
V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (na primer odločba IP št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011 in smiselno sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t.i. institut delnega dostopa).
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je prosilec zahteval dostop do dokumentacije oziroma informacij v povezavi z ukrepi za varstvo otroka v zvezi s konkretno mladoletno posameznico in prosilcem samim kot njenim očetom (npr. glede postopka prijave kaznivega dejanja, neobveščanja ob poskusu samomora otroka, strokovne ocene ogroženosti otroka, strokovne podlage in metodologije ocenjevanja ogroženosti otroka, dokumentacije multidisciplinarnega tima) zato IP ugotavlja, da je treba dostop o zahtevanih dokumentov oziroma informacij v celoti zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da se v povezavi z nekom izvajajo ukrepi za varstvo otroka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Glede na to, da je prosilec že v sami zahtevi navedel ime in priimek mladoletne posameznice in dejstvo, da se zahtevana dokumentacija nanaša nanjo in nanj, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih (če bi ugotovili, da organ s posameznimi zahtevanimi dokumenti razpolaga) ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katera se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja na sodno prakso (npr. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 in št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014), v kateri je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse IP npr. v primerljivem primeru, v katerem je IP odločil z odločbo št. 090-201/2019 z dne 30. 9. 2019, in sicer glede dostopa do dokumentacije glede postopkov, v katerih je center za socialno delo kot zakoniti udeleženec in skrbnik za posebni primer nastopal v nepravdnih sodnih postopkih za odvzem poslovne sposobnosti prosilca. Navedeno odločbo je potrdilo Upravno sodišče RS s sodbo št. IU 1807/2029-24 z dne 10. 11. 2021.
Ker je IP v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se ni opredelil niti glede vprašanja, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami javnega značaja, niti glede vprašanja, ali bi bil mogoč delni dostop do zahtevanih informacij na podlagi 7. člena ZDIJZ. Kot že rečeno, je na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varovan osebni podatek tudi podatek o tem, da se v povezavi z nekom izvajajo ukrepi za varstvo otroka.
Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.
svetovalka IP