prosilec - CSD Južna Primorska

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval, da mu ta posreduje 22 vlog, ki jih je prosilec sam posredoval na elektronski naslov organa oz. tam zaposlene osebe. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je pritožbo prosilca zavrnil, ker ta nima pravovarstvenega interesa od organa zahtevati, da mu posreduje njegove lastne vloge v postopku po ZDIJZ, saj slednje predstavlja nepotrebno obremenjevanje organa z vidika pregleda dokumentov in izvedbe delnega dostopa do vlog, s katerimi prosilec že razpolaga, saj jih je na organ naslovil sam. Organ lahko namreč prosilcem v postopku po ZDIJZ posreduje le tiste podatke, ki jih lahko prejme kdorkoli, torej bi moral tudi na lastnih vlogah prosilca, s katerimi ta že razpolaga, anonimizirati vse osebne podatke prosilca in tretjih oseb in vse okoliščine, na podlagi katerih bi bil lahko posameznik določen ali določljiv, kar pa ni namen ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-255/2022/2
Datum: 5. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 1. 9. 2022, zoper odločbo Centra za socialno delo Južna Primorska, Enota Izola, Cesta v Pregavor 3 a, 6310 Izola  (v nadaljevanju: organ), št. 020-12/2022-31933/7 z dne 26. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca zoper odločbo Centra za socialno delo Južna Primorska, št. 020-12/2022-31933/7 z dne 26. 8. 2022 se zavrne.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 12. 8. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v elektronski obliki želel prejeti svoje vloge, posredovane z njegovega elektronskega naslova na naslednje elektronske naslove:
- 14.7.2022 ob 9.26 uri na elektronski naslov …,
- 15.7.2022 ob 12.46 uri na elektronski naslov …,
- 17.7.2022 ob 16.08 uri na elektronski naslov …,
- 18.7.2022 ob 18.47 uri na elektronski naslov …,
- 19.7.2022 ob 16.46 uri na elektronski naslov …,
- 21.7.2022 ob 21.23 uri na elektronski naslov …,
- 22.7.2022 ob 10.36 uri na elektronski naslov …,
- 22.7.2022 ob 15.17 uri na elektronski naslov …,
- 26.7.2022 ob 21.57 uri na elektronski naslov …,
- 27.7.2022 ob 10.00 uri na elektronski naslov …,
- 27.7.2022 ob 11.16 uri na elektronski naslov …,
- 27.7.2022 ob 14.03 uri na elektronski naslov …,
- 27.7.2022 ob 15.32 uri na elektronski naslov …,
- 27.7.2022 ob 16.08 uri na elektronski naslov …,
- 31.7.2022 ob 12.41 uri na elektronski naslov …,
- 2.8.2022 ob 22.31 uri na elektronski naslov …,
- 5.8.2022 ob 14.17 uri na elektronski naslov …,,
- 5.8.2022 ob 17.17 uri na elektronski naslov …,
- 5.8.2022 ob 18.35 uri na elektronski naslov …,
- 6.8.2022 ob 13.01 uri na elektronski naslov …,
- 7.8.2022 ob 12.45 uri na elektronski naslov …,
- 11.8.2022 ob 22.50 uri na elektronski naslov ….

Navedel je, da mora organ, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju, voditi upravno poslovanje na način, da so dokumenti preverljivi in sledljivi. Vloge prosilca so del upravnega dokumentarnega gradiva, zato želi prejeti podatke o vseh knjiženih zadevah v delovodnikih zadev (prijave prosilca), kopije dokumentov, ki so v posameznih zadevah knjižene in so predmet dokumentarnega gradiva. Dokumente potrebuje zaradi uveljavljanja pravic na sodišču v Kopru zaradi določitve skrbništva nad hčerko.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 020-12/2022-31933/7 z dne 26. 8. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, saj ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je uvodoma ugotovil, da bi do zahtevanih dokumentov prosilec lahko prišel na drugi pravni podlagi (pravica vpogleda v lastne osebne podatke) in mu je to možnost tudi predstavil preko telefonskega razgovora. Organ ni izključil niti možnosti, da je bil v odgovoru prosilcu nejasen in premalo natančen, zato je prosilcu ponovno dodatno obrazložil, da dokumentov na podlagi ZDIJZ zaradi varstva osebnih podatkov ne more prejeti, da ima pa druge zakonske podlage, ki mu omogočajo prejem dokumentov. Prosilec je dano možnost zavrnil po e-pošti, in sicer de 23. in 25. 8. 2022 in vztrajal pri svojih zahtevah. Organ je v odločbi ugotovil, da prosilec zahteva dokumente, ki predstavljajo varovane osebne podatke, zaradi česar njegovi zahtevi ni mogoče ugoditi.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 1. 9. 2022 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in zavrnilno odločbo oprl na dejstva, ki nimajo pravno relevantnih osnov za izdajo zavrnilne odločbe. Organ je napačno interpretiral in zavzel stališče, da njegova zahteva, ki se nanaša na upravno poslovanje organa in na delo organa, nima vseh elementov informacij javnega značaja. Glede upravnega poslovanja, ki je predpogoj obstoja dokumentov organa, organ v odločbi ni navedel niti besede in se je osredotočil samo na dokumente, ki jih je prosilec želel pridobiti. Organ ni pojasnil, za kakšne vrste dokumentov gre, je pa iz obrazložitve mogoče ugotoviti, da nimajo stopnje tajnosti. Iz tega sledi, da dokument ni tako občutljiv ter da morebiti v vsebini zapisanega na dokumentu obstajajo t. i. občutljivi osebni podatki, kar pa nikakor ni mogoče šteti kot zavrnilni razlog za dostop do teh dokumentov. Organu je bilo pojasnjeno, da lahko te podatke ustrezno prekritje ter prosilcu dostavi kopije dokumentov s prekritimi podatki, vendar organ tega ni storil.

Glede navedb, da ima prosilec možnost pridobiti podatke na drugi pravni podlagi, je prosilec mnenja, da je organ enostransko onemogočil njegovo pravico dostopa do informacij javnega značaja na način, kot ga je prosilec zahteval. Prav tako je organ napačno interpretiral zahtevo s tem, da je zavzel stališče, da zahteva »lastne osebne podatke«, kar dejansko ne drži. Iz tega stališča je organ prosilca tudi pozival, da opravi vpogled v lastne osebne podatke, s čimer bi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zaključili. Po mnenju prosilca je nelogična in nerazumljiva odločitev in obrazložitev organa, da dokumenti, ki jih poseduje organ v svoji vsebini – zapisu, vsebujejo osebne podatke, ki narekujejo varstvo teh, saj bi jih organ lahko ustrezno prekril in kopijo predrugačenega dokumenta poslal prosilcu. Prosilec se sklicuje tudi na njegove obrazložitve z dne 12. 8. 2022 in kasneje pri odgovorih organu preko elektronskega naslova. Prosilec je zaključil, da vztraja pri svoji zahtevi in predlaga, da organ odloči skladno s pozitivno zakonodajo.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 020-12/2022-31933/11 z dne 2. 9. 2022, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. 

Pritožba ni utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma pojasnjuje, da ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.    organ mora z njo razpolagati;
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je v postopku na prvi stopnji prosilec želel prejeti 22 izrecno naštetih elektronskih sporočil, ki predstavljajo njegove lastne vloge, ki jih je prosilec naslovil na organ. Prosilec je v postopku želel preveriti, ali organ zadeve vodi skladno z Uredbo o upravnem poslovanju, dokumente pa potrebuje zaradi uveljavljanja pravic na sodišču. Organ je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi izjeme iz 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. izjeme varstva osebnih podatkov.

IP pojasnjuje, da prosilec ni upravičen na podlagi ZDIJZ zahtevati kopij lastnih vlog, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja v seznanjanju javnosti z delom zavezancev in posredovanje informacij javnega značaja; ni pa namen postopka po ZDIJZ, da bi organ prosilce seznanjal z njihovimi lastnimi vlogami na način, da bi na dokumentih prekrival njihove osebne podatke (in morebitne druge izjeme od prostega dostopa), kar bi bil na podlagi postopka po ZDIJZ dolžan storiti.. Zahteva prosilca, da mu organ pošlje njegove lastne vloge, predstavlja tako nepotrebno obremenjevanje organa z vidika potrebe po pregledu in izvedbi delnega dostopa do vlog, s katerimi prosilec že razpolaga, saj jih je na organ naslovil sam. Ker lahko organ prosilcu posreduje le tiste vloge in le v takem obsegu, kot bi jih lahko posredoval tudi komurkoli tretjemu, je dolžan na vlogah prosilca prekriti vse informacije, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 5.a členu ZDIJZ in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, med drugim tudi vse osebne podatke prosilca samega, vse elektronske naslove, vse opisane okoliščine in osebne podatke mladoletne hčere, vse okoliščine, na podlagi katerih bi bil katerikoli posameznik, naveden v vlogah (tudi prosilec sam), določen ali določljiv. ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje, saj dostop do lastnih vlog po ZDIJZ ne varuje namena zakonodajalca. Temeljni namen ZDIJZ je tudi seznanitev prosilcev z vsebino dokumentov, ne pa nadzor prosilcev nad postopanjem organa v smislu delovanja po Uredbi o upravnem poslovanju.

Smiselno podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011, in sicer, »da z dostopom prosilca do fotokopij njegovih lastnih vlog, vloženih pri organu, kot informacij javnega značaja, ni varovan namen zakonodajalca, zaradi katerega je bila vzpostavljena dolžnost posredovanja dokumentov s strani zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu prvega odstavka 1. člena ZInfP.« Sodišče je dalje izpostavilo tudi, da »pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov, kar privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev z zahtevami, kot je tovrstna zahteva, ki jim pravni red ne zagotavlja pravnega varstva.«

IP ugotavlja, da je organ na prvi stopnji ravnal ustrezno, ko je ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi (čeprav je zavrnitev oprl na drugo osnovo) in je prosilca, skladno s temeljnim načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP), večkrat opozoril, da mu lahko pravico, ki jo zasleduje (tj. pravico seznaniti se z lastnimi dokumenti), omogoči na drugi zakonski podlagi. Organ je tako izpostavil, da lahko prosilec vloži zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, IP pa še dodatno navaja, da lahko prosilec, če je v postopku pred organom stranka postopka, katerega del so zahtevane vloge, dokumente pridobi tudi na podlagi 82. člena ZUP. Navedeni zakoni prosilcu namreč nudijo možnost, da se seznani z zahtevanimi vlogami in to v bistveno širšem obsegu, kot bi jih prosilec lahko prejel na podlagi dostopa po ZDIJZ.

Pri odločanju na podlagi ZDIJZ je namreč treba upoštevati, da lahko prosilci prejmejo le tiste informacije, ki so prosto dostopne komurkoli. Organ lahko namreč prosilcu posreduje dokumente le v tistem obsegu, ki bi bil javen za kogarkoli. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme do dostopa do informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam in ne le nasproti prosilcu. Tudi če prosilec z navedenimi osebnimi podatki že razpolaga, to ne pomeni, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevanih dokumentih presojati z vidika učinka erga omnes in ne le inter partes. Kar pomeni, da bi bil organ dolžan dokumente anonimizirati na način, da bi prekril vse osebne podatke, tudi osebne podatke prosilca in ga šele nato seznaniti z vlogo v ožjem obsegu, kar pa, kot že rečeno, ni pravica, ki bi jo prosilec lahko zasledoval v okviru postopka po ZDIJZ.

Ker z dostopom prosilcev do njihovih lastnih vlog, vloženih pri organu, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011), je odločitev organa o zavrnitvi dostopa pravilna (čeprav obrazložena z drugačnimi razlogi). Ne glede na dejstvo, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva, obstajajo, gre za dokumente, s katerimi prosilec že razpolaga, saj gre (kot že pojasnjeno) za njegove lastne vloge. Po upravno-sodni praksi prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Glede na navedeno prosilec v tem pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga, je pritožba prosilca neutemeljena.

Ker je IP ugotovil, da prosilec nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do svojih lastnih vlog, se IP ni podrobneje opredeljeval do vsebine zahtevanih dokumentov, do izjeme varstva osebnih podatkov, na podlagi katere je organ zavrnil dostop in do preostalih pritožbenih navedb prosilca, saj slednje za konkretni pritožbeni postopek ni bilo pravno relevantno.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse. 
 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica informacijske pooblaščenke