prosilec - CSD Celje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je prosilčevo zahtevo za posredovanje sklepa o postavitvi varovanca pod skrbništvo presojal na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) ter zahtevo v celoti zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec zahteve ni vložil po ZDIJZ, temveč je od organa, po pooblaščencu odvetniku, zahteval dostop na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu. Ker je organ izpodbijano odločbo izdal brez zahteve prosilca, ta pa v to niti kasneje ni izrecno ali molče privolil, je IP izpodbijano odločbo izrekel za nično. Ob tem je upošteval 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.

ODLOČBA:

Številka: 090-96/2022/2

Datum: 24. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 4. 3. 2022, zoper odločbo Republike Slovenije, Centra za socialno delo Celje, Enota Laško, Kidričeva ulica 2a, 3270 Laško (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-2/2022-31976/2 z dne 22. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Odločba Centra za socialno delo Celje, Enota Laško, št. 090-2/2022-31976/2 z dne 22. 2. 2022 je nična.

2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 27. 1. 2022 pri organu po pooblaščencu vložil zahtevo, v kateri je navedel, da je sin varovanca, ki je bil postavljen pod skrbništvo s sklepom ……..in s tem izkazuje interes za pridobitev prepisa sklepa…………, s katerim je bil varovanec postavljen pod skrbništvo. Dalje navaja, da živi v neposredni bližini posestva varovanca in njegovo premoženje tudi vzdržuje. Od postavitve varovanca pod skrbništvo pa je prejel dopis odvetnika z dne 22. 9. 2021, ki zastopa domnevno skrbnico. V slednjem skrbnica od njega zahteva odstranitev premičnin z nepremičnin varovanca. Navaja, da ima tako neposreden pravni interes, da je seznanjen s pravicami in obveznostmi skrbnice oz. ima kot sin pravico vedeti, kdo je skrbnik varovanca. Brez, da se seznani s pravicami skrbnice, ne more slediti pozivom domnevne skrbnice varovanca na odstranitev premičnin z varovančevih nepremičnin. V skladu z 10. členom Zakona o odvetništvu je organ dolžan v roku 15 dni brezplačno posredovati prepis sklepa………………, s katerim je bil varovanec postavljen pod skrbništvo.

O zahtevi prosilca je organ dne 22. 2. 2022, na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ, izdal odločbo št. 090-2/2022-31976/2. Zahtevo za posredovanje prepisa sklepa ……………je v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe organ povzema zahtevo prosilca, nato pa navaja, da je zahtevo za dostop do informacije javnega značaja preizkusil in ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 17. člena ZDIJZ. Pojasnjuje, da prosilec zahteva prepis sklepa, ki ga je izdalo…………. Obrazložitev zahtevanega sklepa vsebuje osebne podatke varovanca in druge občutljive podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Tudi če bi šlo za posredovanje sklepa brez obrazložitve, s katerim organ sicer ne razpolaga, ta že v izreku vsebuje podatke, ki ne morejo biti dostopni vsakomur, prav tako ne prosilcu v predmetni zadevi, saj gre tudi pri navajanju obsega skrbnikovih dolžnosti za osebne podatke, ki so podvrženi posebnemu varstvu. Prosilec je bil s strani organa že seznanjen z dejstvom, da je……………., s katerim je varovanca postavilo pod skrbništvo in koga je imenovalo za skrbnico. Naloge skrbnika med drugim zajemajo tudi skrb za premoženje varovanca. Družinski zakonik v 245. členu določa, da skrbnik zastopa varovanca ter da mora vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje. Organ dalje navaja, da je v skladu z določbo 4. člena ZDIJZ informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena našteva primere, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, in sicer v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ ugotavlja, da bi posredovanje sklepa………….., iz razlogov navedenih v 6. členu ZDIJZ, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato je odločil, kakor izhaja iz 1. točke izreka njegove odločbe.

Zoper odločbo organa št. 090-2/2022-31976/2 z dne 22. 2. 2022 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 4. 3. 2022 vložil pritožbo. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da IP pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo Centru za socialno delo vrne v nov postopek. Navaja, da je izkazal, da ima neposreden pravni interes, da je seznanjen s pravicami in obveznostmi skrbnice oz. ima kot sin pravico vedeti, kdo je skrbnik varovanca in na kakšen način bo razpolagal z njegovim premoženjem, ki ga trenutno obdeluje in oskrbuje prosilec. Brez, da se prosilec seznani s pravicami skrbnice, ne more slediti njenim pozivom na odstranitev premičnin z varovančevih nepremičnin. Organ je zahtevo zavrnil iz materialno pravno zmotnih razlogov in posledične zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilec ni nikoli trdil niti utemeljeval, da je do posredovanja prepisa sklepa upravičen na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Vsebina sklepa ni informacija javnega značaja, ampak je do prepisa sklepa upravičen na temelju 10. člena Zakona o odvetništvu, saj vsebina sklepa posega v njegove pravice in obveznosti. Prosilec, ker ne razpolaga s sklepom, ne more slediti pozivom skrbnice varovanca, saj ji ne more slepo zaupati, kakšne pravice ima v zvezi s premoženjem varovanca. Prosilec posestvo varovanca obdeluje in ohranja njegovo vrednost, zato ima interes, da je seznanjen v kakšnem obsegu je skrbnica upravičena upravljati s premoženjem varovanca in predvsem, ali je upravičena od prosilca zahtevati kakršnokoli ravnanje. Po njegovem v zahtevanem sklepu niso navedeni osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Prosilec razpolaga z vsemi splošnimi osebnimi podatki varovanca (EMŠO, davčna številka), ker je njegov sin. Organ z ničemer ne pojasni, kakšnemu »posebnemu varstvu« bi naj bili podvrženi podatki navedeni v izreku sklepa. Organ je imel vse možnosti, da bi prosilcu posredoval sklep brez navedbe osebnih podatkov skrbnice in brez delov obrazložitve, za katere bi izkazal, da predstavljajo osebne podatke. Skrbnikove pravice in dolžnosti pa ne morejo biti osebni podatek, niti niso podvrženi nobenemu posebnemu varstvu, kot to zmotno in brez utemeljitve trdi organ. Izpodbijana odločba je splošna in pavšalna tudi v delu, ko pojasnjuje skrbničine pravice v zvezi s premoženjem varovanca. Zgolj zakonska dikcija 245. člena Družinskega zakonika (DZ), ne pojasnjuje, kakšne konkretne ukrepe lahko skrbnica sprejme v zvezi z upravljanjem premoženja varovanca. Zato ni mogoče slediti, da je izpodbijana odločba v tem delu obrazložena in so

konkretne pravice skrbnice osebni podatek, niti da so njene pravice zadosti konkretizirane že na podlagi določb DZ. Ne glede na navedeno (in brez priznanja, da gre za osebne podatke) prosilec poudarja, da je v 7. alineji prvega odstavka 7. člena Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) določeno, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku. Prosilec pa je prejel ravno to, zahtevek skrbnice, da naj odstrani določene premičnine, saj bo v nasprotnem primeru treba zadevo urejati sodno. Pri tem pa ni prejel listine oz. sklepa, na podlagi katere se ta zahteva utemeljuje. Ob vsem tem pa ima prosilec kot sin pravico vedeti, v kakšnem obsega skrbnica lahko razpolaga s premoženjem varovanca, saj ima do slednjega prosilec tudi obveznost preživljanja. Glede na navedeno je organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, kot tudi uporabil napačen predpis za presojo zahteve prosilca. Organ ni niti z besedo pojasnil, zakaj se v konkretnem primeru ne uporablja 10. člen Zakona o odvetništvu, na katerem je prosilec utemeljeval svojo zahtevo.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 18. 3. 2022, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

Izpodbijana odločba je nična.

IP uvodoma pojasnjuje, da je organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo organa preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je tudi dolžan preizkusiti, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ne da bi se spuščal v materialno pravilnost odločitve organa, predvsem glede vprašanja, ali in v kolikšni meri zahtevana dokumentacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevo prosilca z dne 27. 1. 2022, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, treba šteti za zahtevo, ki je bila vložena po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. po Zakonu o odvetništvu, za dostop do lastnih dokumentov oz. za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali kot zahteva za vpogled v spis po procesni zakonodaji), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

IP je ugotovil, da iz zahteve prosilca z dne 27. 1. 2022 ne izhaja, da je bila vložena na podlagi ZDIJZ. Namreč, prosilec v svoji zahtevi po pooblaščencu navaja, da organ prosi za prepis zahtevanega sklepa na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu, pri čemer obširno navaja in utemeljuje, zakaj ima za dostop do tega dokumenta izkazan pravni interes. Prosilec se v zahtevi nikjer ne sklicuje na ZDIJZ, niti ne omenja, da so zahtevani podatki »prosto dostopni javnosti« ali da gre za »javne podatke«. IP posledično zaključuje, da organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilca obravnava po ZDIJZ.

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (vloga ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj je v pritožbi izrecno navedel, da se pritožuje tudi iz tega razloga (ker organ njegove zahteve ni obravnaval po 10. členu Zakona o odvetništvu), medtem ko niti v zahtevi niti v pritožbi dostopa do informacij javnega značaja niti ne omenja, niti se v zvezi s tem ne pritožuje (ne zatrjuje npr., da gre pri zahtevanem sklepu za informacije, ki so prosto dostopne javnosti). Posledično je organ odločil po zgrešenem pravnem temelju.

IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, zato je na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti ponovno, in sicer na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku oz. ugotavljal, ali je izpodbijana odločba materialno zakonita, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo izreče za nično.

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka