prosilec - CKP d.d.

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo. Organ je namreč narobe ocenil, kaj je predmet zahteve prosilke in jo napotil na javno objavljen dokument (koncesijsko pogodbo), ki ga prosilka ni zahtevala oz. ne ustreza njeni zahtevi, pri čemer je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je na isti spletni strani objavljen dokument oz. koncesijska pogodba, ki ustreza zahtevi prosilke. IP je prosilko tako v tem delu napotil na koncesijsko pogodbo, ki ustreza njeni zahtevi in je javno objavljena. V preostalem delu je IP pritožbo prosilke zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (prosilka je zahtevo vezala na točno določenega posameznika, katerega osebni podatki so varovani, prav tako pa je IP ugotovil, da ime in priimek odgovorne osebe za vzdrževanje dotične ceste predstavlja varovan osebni podatek).

ODLOČBA:

Številka: 090-332/2021/3

Datum: 18. 11. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ), 1. in 3. odstavka 248. člena ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 24. 9. 2021, zoper odločbo CKP, d.d., družba za upravljanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve, Ulica 15. maja 14, 6000 Koper (v nad. organ), št. DE9/2021-077/015 z dne 20. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilke z dne 24. 9. 2021 zoper odločbo CKP, d.d., družba za upravljanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve, št. DE9/2021-077/015 z dne 20. 9. 2021, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se prosilko napoti na koncesijsko pogodbo št. 2431-20-001178, sklenjeno med organom in Ministrstvom za infrastrukturo - Direkcija RS za infrastrukturo, ki je javno objavljena na spletni strani https://www.enarocanje.si/objavaPogodb/.

1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 24. 8. 2021 na organ naslovila zahtevo, v kateri uvodoma navaja, da se ta nanaša na prometno nesrečo, ki se je dne 12. 7. 2021, zaradi odprtega jaška na cestišču, na cesti …., zgodila njenemu možu …... S strani zavarovalnice so bili obveščeni, da organ zavrača odgovornost za nastale posledice, kljub temu, da je nesporno, da je organ koncesionar navedene ceste in je opustili svojo dolžnost po 5. členu Zakona o cestah (ZCest-1), v povezavi s 4. členom Uredbe o načinu opravljanja rednih vzdrževalnih del. Glede na navedeno prosilka prosi, da se ji posreduje:

1. koncesijsko pogodbo,
2. dopis v zvezi s zavrnitvijo dotičnega odškodninskega zahtevka, ki ga potrebuje zaradi vložitve civilne tožbe pred Okrajnim sodiščem v Kopru,
3. ime in priimek osebe odgovorne za vzdrževanje cest, skladno s koncesijsko pogodbo, saj bo zoper njo vložena kazenska ovadba na pristojno tožilstvo zaradi storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. DE9/2021-077/015 z dne 20. 9. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilko napotil na spletno stran, kjer je objavljena zahtevana koncesijska pogodba, v preostalem delu pa je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel:

1. Koncesijska pogodba št. 2431-21-001314/0, sklenjena med Direkcijo RS za infrastrukturo in CPK d.d., za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest, je dostopna na javno dostopnem portalu https://www.enarocanje.si/objavaPogodb/, in sicer za naročnika Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcijo RS za infrastrukturo, pod pogodbenim področjem »koncesija«, pri čemer gre za koncesijsko pogodbo, sklenjeno za območje 3.
2. Glede posredovanja zavrnitve odškodninskega zahtevka v postopku pred Zavarovalnico Triglav d.d. organ pojasnjuje, da ne gre za podatek, ki predstavlja informacijo javnega značaja. Med zahtevanim podatkom in opravljanjem javne službe namreč ne obstaja neposredna povezava, ki bi se nanašala na izvajanje koncesijske pogodbe, temveč gre za odgovornost organa do tretjih oseb, katere zahtevke iz naslova civilne odgovornosti, na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe skladno s splošnimi pogoji, obravnava Zavarovalnica Triglav, d.d..
3. Ime in priimek osebe, ki je odgovorna za vzdrževanje cest, predstavlja varovan osebni podatek (izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) in se ga prosilki ne posreduje. Ne glede na navedeno pa organ prosilki pojasnjuje, da so osebe, odgovorne za izvajanje koncesijske pogodbe, ki je javno objavljena, v njej poimensko določene/navedene in tako prosto dostopne.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 24. 9. 2021 vložila pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa, in sicer navaja sledeče:

1. Koncesijska pogodba št. 2431-21-001314/0 velja od 26. 8. 2021 do 16. 8. 2022. Glede na škodni dogodek, ki se je pripetil dne 12. 7. 2021, navedena pogodba tako ni relevantna.
2. Zavarovalno razmerje se nanaša na izvajanje javne službe in je sklenjeno na podlagi 21. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja cest. Škodni dogodek izvira iz izvajanja javne službe. Priloge ter pojasnila k vlogi se nanašajo na izvajanje te službe, saj le-ta vsebuje plan vzdrževanja cest, dokumentacijo o izvajanju nadzora, pregleda cest, časovnico nazora, zapisnik o popravilu jaška in drugo dokumentacijo, ki jo je organ dolžan voditi skladno z ZCest-1 in podzakonskimi predpisi ter so ključne za uveljavitev civilne in kazenske odgovornosti organa in odgovorne osebe organa. Z zahtevanimi podatki razpolaga le organ, kot koncesionar in izvajalec javne službe ter jih je dolžan izročiti. Izogibanje izročanju le-teh oškodovancu onemogoča preverjanju zatrjevanih dejstev o pregledu jaškov, rednem vzdrževanju in nadzoru cest skladno s predpisi ter posledično onemogoča uveljavljanje pravic oškodovanca v civilnem in kazenskem postopku. Kljub nasprotujočim interesom oškodovanca in organa je organ izvajalec gospodarske javne službe in je zavezan posredovati zahtevano dokumentacijo, ki se nanaša izključno na izvajanje vzdrževanja in nadzora cest.
3. Organ pri sklicevanju na izjemo varstva osebnih podatkov ni upošteval oz. se ni skliceval na Splošno uredbo o varstvu podatkov. Organ ni opravil t.i. testa sorazmernosti.

IP je dne 25. 10. 2021 prejel dopis organa št. DE9/2021-077/024 z dne 21. 10. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. točka zahteve prosilke

IP je z vpogledom v koncesijsko pogodbo št. 2431-21-001314/0, ki je objavljena na spletni strani https://www.enarocanje.si/objavaPogodb/ in na katero je organ prosilko napotil v izpodbijani odločbi, ugotovil, da se ta, kot to pravilno navaja tudi prosilka v pritožbi, nanaša na obdobje od 16. 8. 2021 do 15. 8. 2022, pri čemer ne zajema obdobja, v katerem je nastal dogodek, na katerega se nanaša zahteva prosilke (dne 12. 7. 2021). Organ je tako napačno ocenil, kaj je predmet zahteve prosilke in posledično odločal o dokumentu, ki ni predmet njene zahteve.

IP je pri pregledu spletne strani, na katero je bila prosilka s strani organa napotena v izpodbijani odločbi, ugotovil, da je na dotični spletni strani objavljena tudi koncesijska pogodba, ki ustreza zahtevi prosilke, in sicer gre za koncesijsko pogodbo št. 2431-20-001178 (naslov: »Koncesijska pogodba za obdobje 16. 8. 2020 do 15. 8. 2021 – OBMOČJE 3«). Dotična koncesijska pogodba je torej tista, ki je veljala dne 12. 7. 2021, torej v času nastanka dogodka, na katerega se prosilka v zahtevi sklicuje in posledično gre za koncesijsko pogodbo, ki je predmet zahteve prosilke oz. ki ustreza zahtevi prosilke.

Izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo. Organ je namreč narobe ocenil, kaj je predmet zahteve prosilke in jo napotil na javno objavljen dokument (koncesijsko pogodbo), ki ga prosilka ni zahtevala oz. ne ustreza njeni zahtevi, pri čemer je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je na isti spletni strani objavljen dokument oz. koncesijska pogodba, ki ustreza zahtevi prosilke.

IP pojasnjuje, da 5. odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20, z dne 6. 6. 2012.

Glede na navedeno določbo ZDIJZ in sodno prakso ter glede na dejstvo, da je koncesijska pogodba št. 2431-20-001178, ki je predmet zahteve prosilke, javno objavljena, IP prosilko napotuje na spletno stran https://www.enarocanje.si/objavaPogodb/, kjer se lahko seznani z njeno vsebino. Do dotične koncesijske pogodbe prosilka pride na način, da na prej navedeni spletni strani, v okencu »Področje pogodbe«, izbere »Koncesija«, v okencu »Naziv naročnika« pa navede »Ministrstvo za infrastrukturo«. Po kliku na okence »Prikaži«, se izpišejo vse koncesijske pogodbe sklenjene z Ministrstvom za infrastrukturo, pri čemer se dotična oz. zahtevana koncesijska pogodba nahaja 59 po vrsti, z nazivom »Koncesijska pogodba za obdobje 16. 8. 2020 do 15. 8. 2021 – OBMOČJE 3«.

Na podlagi navedenega je IP pritožbi prosilke v 1. točki ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v tem delu odpravil ter sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

2. točka zahteve prosilke

Organ je prosilki zavrnil dostop do dopisa v zvezi s zavrnitvijo odškodninskega zahtevka, vezanega na nesrečo z dne 12. 7. 2021, ki se je zaradi odprtega jaška na cestišču, na cesti …., zgodila njenemu možu …..

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo (njenega moža), za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanega dokumenta potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala dokument, ki se nanaša na točno določeno fizično osebo, torej na njenega moža, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanemu dokumentu ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

V tem delu IP dodaja, da se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali ima prosilec posebne razloge ali privilegije, zaradi katerih bi bil upravičen zahtevati informacije, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, (to je javnost), ki bi organu postavil isto zahtevo.

Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek), drugih morebitnih izjem v pritožbenem postopku ni preizkušal oz. se ni opredeljeval niti do navedb organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da se zahtevani dokument ne nanaša na izvajanje javne službe organa in posledično ne gre za informacijo javnega značaja.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilke iz 2. točke, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

3. točka zahteve prosilke

Organ je prosilki zavrnil dostop do imena in priimka osebe, ki je odgovorna za vzdrževanje cest, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP je izjemo varstva osebnih podatkov oz. določbe, ki urejajo varstvo osebnih podatkov podrobneje pojasnil v okviru 2. točke zahteve, zato je oz. jih v tem delu ne bo ponovno podrobneje pojasnjeval.

Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS), Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07 – UPB, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti le imen in priimkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Iz navedenega jasno izhaja, kdo so osebe, znotraj gospodarskih družb, katerih osebni podatki (imena in priimki) niso varovani. Za vse ostale zaposlene pri gospodarskih družbah velja, da so njihovi osebni podatki varovani oz. ne predstavljajo informacije javnega značaja in kot taki niso prosto dostopni javnosti. Za razkritje teh podatkov namreč ne obstaja zakonska podlaga. Zavedati se je potrebno, da zaposleni pri gospodarskih družbah nimajo enakega statusa, kot ga imajo npr. javni uslužbenci, katerih imena in priimki predstavljajo informacijo javnega značaja že na podlagi določb ZDIJZ.

Iz navedenega izhaja, da ime in priimek zaposlenega pri organu, ki je odgovoren za vzdrževanje cest, konkretno ceste …., predstavlja t.i. varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) in posledično ti podatki niso prosto dostopni javnosti. V tem delu je organ tako pri dostopu do zahtevanega podatka ravnal pravilno in dostop, v skladu z določbami ZDIJZ, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), zavrnil. Kot je organ prosilki že pojasnil v izpodbijani odločbo, pa so sicer odgovorne osebe za izvajanje koncesijske pogodbe poimensko določene/navedene že v sami koncesijski pogodbi, ki pa je javno objavljena in tako prosto dostopna javnosti.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke iz 3. točke, kot neutemeljeno, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Pravni interes prosilke

Ker prosilka v zahtevi pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane dokumente oz. izkazuje pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Pravni interes posameznika tako v postopku po ZDIJZ ni relevanten in ne vpliva na odločitev organa.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka