prosilec - Center za socialno delo Celje

Številka: 090-293/2026-2

Datum: 7. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………(v nadaljevanju prosilka), z dne 17. 6. 2026, zoper odločbo Centra za socialno delo Celje, Opekarniška cesta 15b, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2026-31976/2 z dne 11. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 17. 6. 2026, zoper odločbo Centra za socialno delo Celje, št. 090-3/2026-31976/2 z dne 11. 6. 2026, se zavrne.  

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1)   Prosilka je z zahtevo z dne 2. 6. 2026, v zvezi s svojo mamo, zahtevala, da ji organ, na podlagi ZUP in ZDIJZ, posreduje pojasnila in podatke. Zahtevala je pojasnila:

-       Zakaj ji leta 2018 ni bila izdana pisna odločba o omejitvi stikov?

-       Zakaj na pisno opozorilo ni prejela odgovora?

-       Ali imata polsestri ……………….kakršnokoli uradno pooblastilo CSD za odločanje o stikih z mamo?

Sodelovanje pri prodaji hiše (2018 in 2023)

Polsestri sta sodelovali pri prodaji hiše. Meni, da sta takrat delovali v svoj interes in v njeno škodo ter škodo mame.

Hišna preiskava pri …………

Približno dve leti pred letom 2018 je bila pri ……………opravljena hišna preiskava zaradi suma kaznivih dejanj.

Preverjanje pogojev za oskrbovalki

Ker polsestri skrbita za mojo mamo, vas prosim, da mi odgovorite na naslednja vprašanja:

-       Ali je CSD pri morebitni dodelitvi statusa oskrbovalke preveril kazensko evidenco za obe polsestri?

-       Če je, kdaj in na kakšen način?

-       Če niste preverili, zakaj ne?

-       Prosim za kopijo morebitnega uradnega zaznamka o preverjanju pogojev. Če takšnega zaznamka ni, mi to pisno potrdite.

Zahteva za odgovor in ukrepanje

Prosilka zahteva, da ji organ v roku 30 dni od prejema tega dopisa pošlje pisne odgovore na vsa zgornja vprašanja. Odgovor je želela prejeti pisno, na njen naslov

(2)   Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 090-3/2026-31976/2 z dne 11. 6. 2026 (v 

nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je organ med drugim navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter ugotovil, da ne razpolaga z uradnim zaznamkom o preverjanju pogojev za oskrbovalki, ki ga zahteva prosilka. Izpolnjevanje pogojev za zaposlitev osebnih asistentov preverja izvajalec osebne asistence. Prav tako organu ni znano, da bi z zahtevanim dokumentom razpolagal kakšen drug organ. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilke zavrnil, saj zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja.

(3) Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo dne 17. 6. 2026. Ne strinja se z zavrnitvijo in navaja, da ima kot ožji družinski član pravni interes za vpogled v dokumentacijo v zvezi z osebno asistenco njene mame.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 1. 7. 2026, poslal v odločanje IP. 

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

(6) IP uvodoma poudarja, da za pravilno in zakonito presojo dejanskega stanja v obravnavani pritožbeni zadevi po ZDIJZ niso relevantne osebne okoliščine prosilke ter njena morebitna povezava s presojanimi dokumenti. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo »erga omnes« (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Povedano drugače, pri dostopu do informacij javnega značaja se pravni interes ne zahteva, zato se v postopku tudi ne presoja (v postopku dostopa do informacij javnega značaja gre za vprašanje, ali so zahtevani dokumenti lahko dostopni vsakomur, to je javnosti, ne le konkretnemu prosilcu).

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Je pa sporno, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, torej ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Ne da bi se IP sploh spustil v to vprašanje, pa je IP ugotovil, da je pritožbo prosilke treba zavrniti, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja organ. V okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, je IP namreč ugotovil, da je prosilka v zahtevi poimensko navedla posameznika, na katerega se njena zahteva nanaša, poleg tega pa tudi številne s tem povezane osebne okoliščine, na podlagi katerih je ta posameznik (in z njim povezane osebe) enostavno določljiv.

(8) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(9) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena, kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(10) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(11) Glede na to, da je prosilka že v zahtevi navedla, na katerega posameznika se njena zahteva nanaša, IP ugotavlja, da ji organ zahtevanih podatkov, kot informacij javnega značaja, ne sme posredovati, tudi če bi z njimi razpolagal. Prav tako organ po ZDIJZ ne sme potrditi/zanikati, ali v zvezi s posameznikom obdeluje kakšne osebne podatke, ker je že sam podatek o tem, ali je bil posameznik v kakšnem postopku pred organom, varovan osebni podatek. V konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

 (12) V konkretnem primeru je pravno irelevantno dejstvo, da prosilka po ZDIJZ zahteva dokumente, ki se nanašajo (tudi) nanjo in na njene družinske člane. Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli, ki bi organu postavil isto zahtevo. IP tako ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker pravna podlaga, da bi se javnost seznanila s podatkom, ali organ razpolaga z dokumenti v zvezi z odločenim posameznikom, ni podana. Tudi anonimizacija dokumentov in t. i. delni dostop v obravnavani zadevi ni mogoča, saj bi organ že s potrditvijo obstoja dokumentov potrdil, da razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na morebitne postopke, vloge, pisanja glede konkretnega posameznika, že samo ta podatek pa predstavlja varovan osebni podatek, do katerega javnost nima dostopa.

(13) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Navedeno pomeni, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima podlage, da bi prejel (tudi) svoje osebne podatke, če ne gre za podatke, ki so sicer lahko prosto dostopni javnosti (ker gre npr. za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca). Ker IP v obravnavani zadevi takšne zakonske podlage (ki bi določala javnost zahtevanih podatkov) ni zasledil, to pomeni, da ti podatki, kot informacija javnega značaja (ker je prosilka zahtevo izrecno vložil po ZDIJZ) niso dostopni niti prosilki.

(14) Ker je IP ugotovil, da je treba v obravnavani zadevi dostop do zahtevanih podatkov zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se posledično ni spuščal dalje v vprašanje, ali organ s temi podatki dejansko (ne)razpolaga, ker bi že s tem razkril (morebiten) obstoj varovanih osebnih podatkov.

(15) Na podlagi navedenega je IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ugotovil je namreč, da je odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati. 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke