prosilec - Center za socialno delo Celje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je zaradi neobstoja zavrnil posredovanje določene dokumentacije, posredovanje določene dokumentacije pa zavrgel, saj je prosilcu slednja že bila posredovana. IP je ugotovil, da je prosilec nedvomno podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ zase, torej za konkretnega posameznika, pri čemer IP ugotavlja, da podatek o tem, da organ vodi postopek oz. je vodil postopek zoper prosilca ter v zvezi s tem povezana dokumentacija, nedvomno predstavlja varovan osebni podatek. Ker je IP glede zahtevane dokumentacije ugotovil obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je zahtevo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-353/2024/2

Datum: 14. 11. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 8. 2024, zoper odločbo Centra za socialno delo Celje, Enote Šentjur pri Celju, Drofenikova ulica 12, 3230 Šentjur pri Celju (v nadaljevanju organ), št. 092-13/2024-31976/13 z dne 30. 07. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 30. 8. 2024, zoper odločbo Centra za socialno delo Celje, Enote Šentjur pri Celju, št. 092-13/2024-31976/13 z dne 30. 07. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 8. 6. 2024 po elektronski poti na Center za socialno delo Celje vložil zahtevo, v kateri se sklicuje na ZDIJZ in se glasi:

- »da se mu predoči – predstavi težava, katere sem jaz sam, katero jaz predstavljam in to komu«,

- »in to na podlagi česa – samo lažnih prijav umo bolnikov«,

- »zahtevam dokumente v obliki fotokopije – to je v podobi …… z dne 2. 6. 2021, kateri obremenjuje mene kot strah in trepeta zlobo za naši vnučki«,

- »da mi za vse sprožene pobude, postopke, zahteve po 2. točki 17. člena ZDIJZ-a, zahtevam dostop do vseh informacij javnega značaja, vseh sproženih postopkov, kateri so se uvedli zoper mene… na podlagi koga in česa« ter

- »vsa dokazna pisanja, sklepa, odločbe v obliki fotokopij«

Zahtevo prosilca je zgoraj navedeni center za socialno delo posredoval v reševanje svoji enoti, in sicer Enoti Šentjur pri Celju.

(2) Dne 28. 6. 2024 je organ prosilcu posredoval elektronsko sporočilo, v katerem mu je pojasnil, da je ob vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da mu je v zadevi socialno varstvene storitve Prva socialna pomoč (št. 1224-1666/2020-31976) na njegovo zahtevo že posredoval kopijo zapisa pogovora z dne 24. 6. 2020 ter prepis navedenega zapisa. Prav tako mu je organ posredoval dokument z dne 2. 6. 2021, ki ga v zahtevi opredeljuje kot dokument v »……«. Ne glede na navedeno, je organ prosilca z navedenim elektronskim sporočilom zaprosil za povratno informacijo, ali želi, da mu navedena dokumenta posreduje ponovno. Prav tako mu je organ pojasnil, da ni ustvaril sklepov in/ali odločb, ki bi mu jih lahko posredoval. Ob tem je dodal, da mu je na podlagi dosedanjih vlog in pisanj že večkrat podal obrazložitve postopkov ter ga povabil na razgovor oz. pogovor. Dodatno je organ še pojasnil, da zoper prosilca ali v kakršnikoli zvezi z njim ne vodi postopkov.

(3) Prosilec je dne 28. 6. 2024 organu sporočil, da želi prejeti vse dokumente v obliki fotokopij, kar ima slednji v zvezi z njim, še posebej njegovega obolenja ter pisanje po vsej verjetnosti ….. s konec junija 2021, ponarejenega zapisnika z dne 24. 6. 2020 ter dokumenta, datiranega z dne 29. 5. 2021.

(4) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 092-13/2024-31976/13 z dne 30. 07. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je:

- zavrgel zahtevo prosilca po posredovanju »dokumentov v obliki fotokopij – to je v podobi ….. z dne 2. 6. 2021, kateri obremenjuje mene kot strah in trepeta zlobo za naši vnučki«, saj je bil navedeni dokument prosilcu že posredovan ter

- zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil posredovanje ostalih zgoraj navedenih dokumentov.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel posamezne določbe ZDIJZ in pojasnil, da se je s prosilcem seznanil v okviru socialnovarstvene storitve Prve socialne pomoči v letu 2020 (št. 12241666/2020-31976) in nato v nadaljevanju v okviru javnih pooblastil in nalog – postopki po Zakonu o duševnem zdravju (št. 1220-74/2021-31976) ter da razen, z že posredovanim dokumentom prosilcu, ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

(5) Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 30. 8. 2024 neposredno pri IP vložil pritožbo. V njej navaja, da organ taji številno dokumentacijo in se pri tem sklicuje na odločbo Upravne Enote Šentjur pri Celju, št. 216-155/2021-20 z dne 11. 6. 2021, in sicer na četrti odstavek na 2. strani citirane odločbe, iz katerega izhaja, da je upravni organ dne 7. 6. 2021 pridobil od Centra za socialno delo Celje, enota Šentjur pri Celju dopis, iz katerega izhaja, da center zoper prosilca vodi postopek po Zakonu o duševnem zdravju.

(6) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(8) IP poudarja, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej organi (1. člen ZDIJZ). Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in status.

(9) V obravnavani zadevi je prosilec organ zaprosil za posredovanje vseh dokumentov, v obliki fotokopij, ki jih ima slednji v zvezi z njim, in sicer na podlagi določb ZDIJZ, za katerega velja, kot že zgoraj pojasnjeno, načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ). To pomeni, da je v postopku po ZDIJZ dolžnost organa prve stopnje, kot tudi IP, da vselej varujeta izjeme, določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba.

(10) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(11) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(12) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(13) IP poudarja, da je prosilec nedvomno podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ zase, torej za konkretnega posameznika. Na podlagi zgoraj navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da podatek o tem, da organ vodi postopek oz. je vodil postopek zoper prosilca ter v zvezi s tem povezana dokumentacija, nedvomno predstavlja varovan osebni podatek. Iz navedenega razloga, se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njegove prepoznavnosti, oziroma ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, saj prosilec zahteva osebne podatke. IP poudarja, da za odločitev v postopku po ZDIJZ nikoli ni in ne sme biti relevantno, da prosilec zahteva lastne osebne podatke, saj se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika univerzalnega prosilca, to je javnosti. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja tako ni relevantno, ali prosilec zahteva svoje osebne podatke, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur, to je erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom.

(14) Pri presoji, ali lahko prosilec dostopa do zahtevanih informacij, se je tako treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Ker v konkretnem primeru ni zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov prosilca javnosti, njegova zahteva ni utemeljena in jo je treba zavrniti zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. ZDIJZ sam po sebi namreč ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Ravno nasprotno, že sam podatek o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi postopek, ki sodi v pristojnost organa, je varovan osebni podatek in organ tega podatka ne sme posredovati prosilcu, zato se IP v obravnavanem primeru tudi ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, saj bi s tem javnosti razkrili, da organ zoper posameznika vodi določen postopek.

(15) Ob tem pa IP še dodaja, da posamezniki, ki želijo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov prejeti svoje osebne podatke, lahko te zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, na podlagi 82. člena ZUP), ne morejo pa svojih osebnih podatkov in podatkov v zvezi s konkretnimi postopki, ki jih organi vodijo zoper njih, zahtevati na podlagi ZDIJZ, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

(16) Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke