prosilec - Javni zavod Center Rog

Številka: 090-130/2026-2

Datum: 2. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 3. 2026, zoper odločbo Javnega zavoda Center Rog, Trubarjeva cesta 72, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 01-2026/IJZ z dne 24. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 3. 2026, zoper odločbo Javnega zavoda Center Rog, št. 01-2026/IJZ z dne 24. 2. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 11. 2. 2026 pri organu vložil zahtevo za »pojasnilo oziroma usmeritev na zapisnike, iz katerih je razvidno, po kakšnem ključu se struktura zaposlenih (razvidna iz spletne strani) nagiba k opazno večjemu številu žensk na vodilnih (in preostalih) mestih. Izmed sedemnajstih navedenih pozicij sta zgolj na dveh zaposleni moški osebi in še to zgolj na tehničnem in ne vodstvenem delovnem mestu. Ob tem še dodaja, da je Republika Slovenija sprejela Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023-2030.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 01-2026/IJZ z dne 24. 2. 2026 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Pojasnil je, da dokumentacija, ki jo je zahteval prosilec, pri organu ne obstaja, zato se njegova zahteva zavrne. Odločil je še, da stroški niso nastali.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 11. 3. 2026 vložil pritožbo. Navaja, da ni v njegovi domeni, da zahtevani dokumenti ne obstajajo in da je to možno pripisati tudi izogibanju odgovornosti, nevestnemu opravljanju funkcije ali še mnogočemu. V kontekstu informacij javnega značaja, ki jih je zahteval, bi pričakoval najmanj:

- spletne povezave do objav delovnih mest (vključujoč zahteve za posamezna delovna mesta, čas trajanje objave posameznega razpisa,..),

- interne dokumente, ki definirajo potrebe po posameznih kadrovskih mestih, še preden se je kadre iskalo na trgu in nato, na podlagi primernega izbora, zaposlilo,

- zapisnike o prijetih prijavah na posamična delovna mesta (vključujoč število prijav na posamezno delovno mesto, strukturo moških in ženskih v skupnih prijavah,..),

- navedbo komisije, ki je kadre v zadnji fazi izbrala na podlagi določenih kriterijev,

- kriterije (interni dokument), ki so vodili do (po njegovem mnenju) diskriminatorne zaposlitvene strukture.

(5) Organ je z dopisom z dne 27. 3. 2026, poslal pritožbo prosilca v odločanje IP. Ob tem je navedel, da ni razlogov za spremembo odločitve. Ugotovil je, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Navedel je tudi, da vztraja pri tem, da zahtevanih »zapisnikov«, ki jih je prosilec navedel v zahtevi, nima. Takih zapisnikov ali usmeritev ni nikoli sestavljal in jih tudi ne namerava, zato je na podlagi definicije informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ posredovanje zavrnil, saj take informacije nima in pri Centru Rog ne obstaja. Center Rog je zavezan k popolni enakopravnosti moških in žensk, to ima zapisano tudi v vseh strateških dokumentih, ima pa tudi strategijo enakopravnosti spolov in tako tudi deluje v praksi, zato zavrača kakršnekoli namige o diskriminaciji. Drži, da je delež zaposlenih žensk v javnem zavodu višji kot moških, vendar to drži še za mnoga delovna okolja (tudi izven polja kulture, kjer je to še posebej evidentno), pri čemer naj omeni samo izobraževanje in pravosodje. Dodatno navaja, da je prosilec v pritožbi svojo zahtevo bistveno razširil tudi na dokumente, ki jih v zahtevi ni zahteval. V tem delu organ njegovo zahtevo obravnava kot novo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in bo nanjo odgovoril v zakonskem roku.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Postopek po ZDIJZ se vselej začne na zahtevo stranke, pri čemer mora biti vsebinska opredelitev dokumenta določna do te mere, da lahko organ prepozna, kaj je predmet zahteve. Organ je na zahtevo stranke vezan, prav tako tudi IP v pritožbenem postopku. Predmet presoje so torej vselej dokumenti, kot jih opredeljuje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ^[1].

(8) IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 11. 2. 2026 zahteval »zapisnike, iz katerih je razvidno, po kakšnem ključu se struktura zaposlenih (razvidna iz spletne strani) nagiba k opazno večjemu številu žensk na vodilnih (in preostalih) mestih«. Kot je pravilno ugotovil že organ prve stopnje, je prosilec svojo zahtevo v pritožbi razširil po vsebini in po obsegu še na druge dokumente, kot pa jih je zahteval v prvotni zahtevi (npr. na spletne povezave do objav delovnih mest, interne dokumente, ki definirajo potrebe po posameznih kadrovskih mestih, zapisnike o prijetih prijavah na posamična delovna mesta ,navedbo komisije, ki je kadre v zadnji fazi izbrala na podlagi določenih kriterijev,..). Ker ti dokumenti niso bili predmet obravnave organa v postopku na prvi stopnji in o njih ni bilo odločeno z izpodbijano odločbo, se prosilec v tem delu ne more pritožiti. Povedano drugače, prosilec v pritožbenem postopku zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Torej, prosilec v pritožbenem postopku ne more razširiti zahteve. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko v pritožbenem postopku zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je tako postopal pravilno, ko je že v odstopnem dopisu z dne 27. 3. 2026 navedel, da bo v tem delu pritožbo prosilca obravnaval kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

(9) V obravnavanem primeru je organ dostop zavrnil, ker z zahtevanimi zapisniki, iz katerih je razvidno, po kakšnem ključu se struktura zaposlenih (razvidna iz spletne strani) nagiba k opazno večjemu številu žensk na vodilnih (in preostalih) mestih, ne razpolaga, kar pomeni, da je v pritožbenem postopku predmet spora vprašanje, ali je podan kriterij materializirane oblike za obstoj informacij javnega značaja.

(10) Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(12) Glede na to, da organ vztraja, da tovrstnih usmeritev nima, ker jih ni nikoli sprejel in ne obstajajo (in obenem vztraja, da pri zaposlovanju zasleduje popolno enakopravnost moških in žensk, iz česar logično izhaja, da usmeritve, ki bi določale nasprotno, tudi ne morejo obstajati), IP nima nobenega razumnega razloga, da organu ne bi sledil. Tudi prepričanje prosilca, da bi tovrstni dokumenti lahko oziroma morali obstajati, IP ne more voditi k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja, to pa je, da organ tovrstnih zapisnikov dejansko nima. IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

(13) Ker je IP v postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, posledično pa ni izpolnjena definicija informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, je zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1] Dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.