prosilec - Borzen d.o.o.

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper odločitev organa, da mu ta ne posreduje osebnih podatkov, ki so v sklenjenih pogodbah določene kot kontaktne osebe za finančna, tehnična in splošna vprašanja. Prosilec se je v pritožbi skliceval tudi na prevladujoč interes javnosti. IP je ugotovil, da gre za imena in priimke posameznikov, ki so zaposleni v zasebnem sektorju in ne spadajo med poslovodne osebe, prav tako pa za njihovo razkritje javni interes ni podan, zato gre za varovane osebne podatke. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-83/2024/2

Datum: 19. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju prosilec) z dne 13. 2. 2024, zoper odločbo Borzen, d.o.o., Dunajska 156, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. OIJZ-2024/1 z dne 12. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 2. 2024 zoper odločbo Borzen, d.o.o., št. OIJZ-2024/1 z dne 12. 2. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Povzetek postopka na prvi stopnji in pritožbene navedbe

(1)   Organ je dne 12. 2. 2024 izdal odločbo št. OIJZ-2024/1 (dalje izpodbijana odločba), s katero je

zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje osebnih podatkov iz pogodb o zagotavljanju podpore podjetju Star Solar, d.o.o., za štiri proizvodne naprave, in sicer do naslednjih podatkov:

-       ime in priimek odgovorne osebe, za vsako pogodbo posebej,

-       ime in priimek osebe pristojne za tehnična vprašanja, za vsako pogodbo posebej,

-       ime in priimek osebe pristojne za finančna vprašanja, za vsako pogodbo posebej.

Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da so predmetne informacije osebni podatki, za razkritje katerih ni zakonske podlage, zato bi njihovo posredovanje prosilcu pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dalje organ pojasnjuje, da pri zahtevanih osebnih podatkih ne gre za podatke zakonitih zastopnikov, ki so javno dostopni v Poslovnem registru Slovenije. Prosilec zahteva osebne podatke posameznikov, ki so bili bodisi zaposleni v družbi Star Solar, d.o.o. v času sklenitve pogodbe ali pa so oziroma so bili v morebitnem drugem pogodbenem razmerju z družbo Star Solar, d.o.o. Ti osebni podatki so bili organu posredovani za točno določen namen izvrševanja teh pogodb in jih je organ dolžan varovati kot osebne podatke v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je še odločil, da stroški postopka niso nastali.

(2)   Zoper odločbo organa je prosilec dne 13. 2. 2024 vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo

dostopa do zahtevanih podatkov o tem, kdo je na strani podjetja Star Solar, d.o.o., odgovorna oseba, oseba, ki je pristojna za tehnična vprašanja in oseba, ki je pristojna za finančna vprašanja. Prepričan je, da ni nobenega upravičenega razloga, da bi te podatke prikrivali javnosti. Na spletni strani eNarocanje so objavljene vse pogodbe, ki jih na podlagi postopkov javnega naročanja sklepajo osebe javnega prava in takšni podatki niso zakriti. Poleg tega so ti podatki po mnenju prosilca v javnem interesu, ker je lastnik podjetja predsednik vlade, zato je javnosti v interesu vedeti, kdo so osebe, ki so povezane s tem podjetjem.

(3)   Pritožbo prosilca je organ dne 7. 3. 2024, skupaj s spisovno dokumentacijo zadeve, posredoval v

odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(4)   IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v

delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(5)   Ker organ v izpodbijani odločbi med drugim navaja, da je zavezanec za posredovanje informacij

javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1. a členu ZDIJZ, IP pojasnjuje, da to v celoti ne drži. Organ je zavezanec tudi po 1. členu ZDIJZ, in sicer kot pravna oseba javnega prava in kot izvajalec gospodarske javne službe. Iz javno dostopnega Registra zavezancev, ki ga vodi AJPES[1], izhaja, da je organ po ZDIJZ zavezanec kot:

-           gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava,

-           druga oseba javnega prava kot nosilec javnega pooblastila po Aktu o ustanovitvi družbe BORZEN Koncesijska pogodba.

(6)   Iz Letnega poročilo organa za leto 2022 (stran 17-19) izhaja, da je bil organ ustanovljen (28.

marca 2001) na podlagi določil Energetskega zakona za izvajanje nalog obvezne gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo. Od sredine leta 2007 je v izključni lasti Republike Slovenije. Osnovna dejavnost organa je izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z električno energijo. Na podlagi javnega pooblastila organ skladno s četrtim odstavkom 94. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Ur. l. RS, št. 172/21; v nadaljevanju: ZOEE) izdaja različne predpise, za katere mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije za energijo. Poleg navedenega organ izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo dejavnosti centra za podpore. Na podlagi osmega odstavka 18. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE; v nadaljevanju: ZSROVE) organ izdaja pravila za delovanje centra za podpore, za katera mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Vlade. Z omenjenimi pravili organ pomembno določa delovanje trga z električno energijo, kot tudi podrobnosti glede državne podporne sheme za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in elektrike. Kot operater trga (OT) organ s svojimi storitvami zagotavlja in omogoča usklajeno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema: vodenje bilančne sheme, evidentiranje bilateralnih pogodb, izdelava okvirnega voznega reda, delovanje platforme za izravnalno energijo (nadomestitvena rezerva) ter bilančni obračun in finančno poravnavo bilančnega obračuna. Poleg navedenih izvaja še naloge povezane z vzpostavitvijo in delovanjem izravnalnega trga oziroma platforme operaterja trga za izravnalno energijo, kjer sistemski operater kupuje oziroma prodaja energijo za izravnavo odstopanj elektro sistema. Center za podpore (CP) operativno izvaja podporno shemo za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in elektrike. Prav tako organ zagotavlja delovanje in tehnično upravlja Register potrdil o izvoru v Republiki Sloveniji, ki je temeljno orodje za zagotavljanje sledljivosti porekla oziroma izvora proizvedene elektrike v Sloveniji.

(7)   V obravnavani zadevi je prosilec zahteval podatke iz pogodb sklenjenih z družbo Star Solar, d.o.o.  

v zvezi z izvajanjem podpore Centra za podpore in udeležbo družbe Star Solar, d.o.o. v podporni shemi. Glede na vsebino pogodb gre za informacije, ki nedvomno spadajo v okvir javnopravne dejavnosti, ki jo kot gospodarsko javno službo izvaja organ in posledično izvirajo iz njegovega delovnega področja v smislu 4. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da se te nahajajo v materializirani obliki. V obravnavani zadevi so tako izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, postavlja pa se vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije. Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov.

O izjemi varstva osebnih podatkov

(8)   ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do

zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(9)   Organ se je v izpodbijani odločbi pravilno skliceval na ugotovitev, da gre pri zahtevanih podatkih

za osebne podatke in da mora biti za njihovo posredovanje javnosti podana pravna podlaga po 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki v obravnavani zadevi ni podana. V tem delu je IP v celoti sledil obrazložitvi organa, ki je na tem mestu, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja.

(10)  Ni pravilen zaključek prosilca, da ni nobenih zadržkov, da bi se javnost lahko seznanila z

zahtevanimi osebnimi podatki. Kot že predhodno pojasnjeno, mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov, kamor spada tudi njihovo posredovanje javnosti, podana pravna podlaga. Če govorimo o posredovanju osebnih podatkov javnosti, je pri tem treba upoštevati tudi prvi odstavek 74. člena ZVOP-2, ki pravi, da lahko zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Navedena pravna podlaga v obravnavani zadevi ni podana, ker noben zakon ne določa, da so osebni podatki zaposlenih v zasebnem sektorju (kamor spada družba Star Solar, d.o.o.) javni. Obenem tudi ne gre za osebne podatke zakonitih zastopnikov, prokuristov, članov uprave ali nadzornih organov, za katere javnost določa Zakon o Poslovnem registru Slovenije, niti za podatke javnih uslužbencev ali javnih funkcionarjev, ki bi bili v zvezi z delovnim razmerjem v javnem sektorju in katerih osebnih podatki posledično niso varovani na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec se v pritožbi tudi neutemeljeno sklicuje na javne objave po Zakonu o javnem naročanju, kajti v obravnavanem primeru niso zahtevane pogodbe iz postopkov javnih naročil. IP tako zaključuje, da gre pri zahtevanih podatkih za osebne podatke, ki so varovani in posledično predstavljajo zakonsko izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Test prevladujočega interesa javnosti

(11)  Ker se prosilec v pritožbi sklicuje, da je za razkritje zahtevanih podatkov podan prevladujoč

interes javnosti, je IP v nadaljevanju opravil še presojo po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na izjeme od prostega dostopa dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

(12)  Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste

primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem te informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

(13)  Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej

opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

(14)  Prosilec v pritožbi zgolj splošno zatrjuje, da je za razkritje zahtevanih osebnih podatkov podan

prevladujoč interes javnosti, vendar IP njegovim navedbam ni mogel slediti. Pri izvedbi testa interesa javnosti v obravnavani zadevi je bilo namreč ključno vprašanje, ali in kako bi razkritje varovanih osebnih podatkov pripomoglo k širši informiranosti javnosti in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, kot to omogočajo že javno dostopni podatki. Prosilec teh okoliščin ni pojasnil, zaznal pa jih ni niti IP. Organ je ob tem prosilcu že omogočil delni dostop do vseh zahtevanih pogodb (z izjemo varovanih osebnih podatkov), s čimer je bilo javnosti omogočeno, da se seznani z informacijami, ki se nanašajo na javnopravno delovanje organa in na njegov pogodbeni odnos z družbo Star Solar, d.o.o. Samo dejstvo, ki ga navaja prosilec, da je predsednik vlade lastnik te družbe, pa po oceni IP ne opravičuje posega v sicer varovane osebne podatke posameznikov, ki so v tej družbi (zasebnega prava) zaposleni in ne opravljajo poslovodnih funkcij.

(15)  Iz pritožbenih navedb prosilca ob tem ne izhaja, v čem bi bil interes širše javnosti, da se seznani z

zahtevanimi osebnimi podatki, oziroma kako bi razkritje teh varovanih osebnih podatkov pripomoglo k razumevanju nečesa pomembnega za javnost, npr. glede porabe javnih sredstev, javnega zdravja, javne varnosti, preglednosti in transparentnosti odločanja nosilcev javnih oblasti,.. Tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi pa takšne vrednote nedvomno niso ogrožene. Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje zahtevanih osebnih podatkov ne prevlada nad interesom zaradi katerega je to vsebino treba varovati na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(16)  IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz

1. točke izreka te odločbe. 

(17)  Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te

odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/1613383000/2024-03-19