prosilec - Borzen d.o.o.

POVZETEK:

Prosilca sta od organa zahtevala obsežno dokumentacijo v zvezi z izvrševanjem plačil iz podpornih shem. Organ je v ponovnem postopku ugodil zahtevi v delu, ki se je nanašala na izpiske iz konto kartic in plačilnih nalogov, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. V pritožbenem postopku je IP pritegnil v postopek stranske udeleženec in odločil, da se je organ neutemeljeno skliceval, da zahtevana dokumentacija ne sodi v delovno področje organa in da je podana poslovna skrivnost organa in tretjih. Prav tako pa je odločil, da ni podana izjema notranjega delovanja organa in varstva sodnega postopka za del dokumentacije, zato je v tem delu pritožbi ugodil in organu naložil, da posreduje zahtevane dokumente, upoštevaje varovane osebne podatek. Glede dela zahteve, ki ji je organ ugodil oziroma je organ ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga ter v delu dokumentacije, s katero prosilca že razpolagata, oziroma sta jo ustvarila sama ter glede varovanih osebnih podatkov, za katere tudi IP ni našel pravne podlage za razkritje, je pritožbo prosilcev zavrnil. IP je prav tako zavrnil pritožbeni ugovor, da je podana bistvena kršitev pravil postopka, za ker bi se morala iz odločanja o dostopu do dokumentov izločiti oseba, ki je sodelovala pri nastajanju zahtevane dokumentacije. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-382/2023/17

Datum: 8. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …., ki ju oba zastopa …. (v nadaljevanju: prosilca), z dne 8. 12. 2023, zoper odločbo družbe BORZEN, operater trga z elektriko, d. o. o., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. OIJZ-2023/2 z dne 22. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilcev z dne 8. 12. 2023, zoper odločbo družbe BORZEN, operater trga z elektriko, d. o. o., št. OIJZ-2023/2 z dne 22. 11. 2023, se delno ugodi, odločba se v 2., 3. in 4. točki odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcema v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke vseh zaposlenih pri organu in njihove elektronske naslove, razen imena in priimka direktorja organa, datume rojstva, EMŠO, davčne številke in številke osebnih izkaznic posameznikov:

1.1. v zvezi s prvo točko zahteve:

-       Elektronsko sporočilo z dne 16. Januar 2023 10:05, ki vključuje tudi elektronsko sporočilo z dne 12. Januar 2023 3:19 in sporočilo z dne 11. Januar 2023 14:31:06, pri čemer mora organ prekriti tudi vse naslovnike v rubriki »CC« in v elektronskem sporočilu z dne 11. Januar 2023 14:31:06 vse naslovnike v rubriki »To«,

-       Elektronsko sporočilo z dne 10. Marec, 2023 13:17, ki vključuje tudi elektronsko sporočilo z dne March 10, 2023 11:17 in March 10, 2023 10:28, pri čemer mora organ prekriti tudi osebni imeni upnikov iz zastavne pravice v četrti, peti in šesti vrstici,

-       Elektronsko sporočilo z dne 22. marec 2023 16:53, ki vključuje tudi elektronska sporočila z dne March 20, 2023 1:27, March 20, 2023 11:49, in March 20,2023 1:26 s prilogami, 

-       Elektronsko sporočilo z dne 27. marec 2023 17:28, ki vključuje tudi elektronsko sporočilo z dne 27 March 2023 17:23, pri čemer se ne posreduje dveh prilog: sklep o vstopu novega upnika I 307/2019 z dne 27, marca,2019 in pogodba o potrditvi odstopa terjatev z dne 20. 3. 2019,

-       Elektronsko sporočilo z dne 31. marec 2023 10:21 s prilogo,

-       Elektronsko sporočilo z dne 31. Marec 2023 14:22,

-       Elektronsko sporočilo z dne 11. april 2023 14:32 s prilogo, ki vključuje tudi elektronsko sporočilo z dne April 4, 2023 3:15,

-       Elektronsko sporočilo z dne 13. aprila 2023 14:01, ki vključuje tudi elektronsko sporočilo z dne April 13, 2023 10:41,

-       Elektronsko sporočilo z dne 17. april 2023 9:31 s prilogo,

-       Elektronsko sporočilo z dne 17. april 2023 13:39 s prilogo,

-       Elektronsko sporočilo z dne 18. April 2023 13:47, ki vključuje tudi elektronski sporočili z dne April 18, 2023 1:06 in z dne April 18, 2023 11:04, pri čemer mora organ prekriti še ime in priimek zaposlenega v notarski pisarni,

-       Elektronsko sporočilo z dne 05. junij 2023, ki vključuje elektronsko sporočilo z dne 22. Maj 2023 13:47, pri čemer mora organ prekriti še ime in priimek upnikov iz zastavne pravice.

1.2. v zvezi z drugo točko zahteve:

-       Elektronsko sporočilo z dne 13. marec 2023 21:46, poročilo za kolegij – PP 06.03-13.03.2023, tako da bo razvidna v rubriki PRAVNE ZADEVE alineja, ki se začne z besedilom »dne 26. 10. 2022….«,

-       Elektronsko sporočilo z dne 20. marec 2023 17:22, poročilo za kolegij – PP za obdobje 13-20.03.2023, tako da bo razvidna v rubriki PRAVNE ZADEVE alineja, ki se začne z besedilom »dne 26. 10. 2022….«,

-       Zapisnik št. Kolegij/2023/03/00002 z dne 14. 3. 2023, tako da bo na 1. strani razvidno besedilo v rubriki »Sprejeti sklepi« in na 2. strani besedilo alineje, ki se začne z »dne 26. 10. 2022….«,

-       Zapisnik št. Kolegij/2023/03/00003 z dne 21. 3. 2023, tako da bo na 4. strani V RUBRIKI »Poslovno področje« razvidno besedilo alineje, ki se začne z besedilom »dne 26. 10. 2022….«, in na 7. strani navedba ki se začne z »SC1…«,

-       TEDENSKO POROČILO SPSZ ZA OBDOBJE OD 27. 3. 2023 DO 3. 4. 2023, tako da bo razvidna v rubriki PRAVNE ZADEVE alineja, ki se začne z besedilom »dne 26. 10. 2022….«,

-       Zapisnik št. Kolegij/2023/03/00005 z dne 4. 4. 2023, tako da bo na 3. strani V RUBRIKI »Poslovno področje« razvidno besedilo, ki se začne z »B….«,

-       TEDENSKO POROČILO SPSZ ZA OBDOBJE OD 3. 4. 2023 DO 11. 4. 2023, tako da bo v rubriki PRAVNE ZADEVE razvidna alineja, ki se začne z besedilom »dne 26. 10. 2022….«,

-       Zapisnik št. Kolegij/2023/04/00002 z dne 12. 4. 2023, tako da bo na 1. strani V RUBRIKI »Poslovno področje« razvidno besedilo, ki se začne z »B….«,

1.3. v zvezi s tretjo točko zahteve naslednje dokumente:

-       Notarski zapis opr. št. SV 383/2023 z dne 19. 4. 2023, z naslednjimi prilogami:

- Notarski zapis opr. št. SV 1358/2016 z dne 15. 9. 2016,

- Notarski zapis Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 24. 12. 2019 opr. št. SV 1179/2019, z dne 24. 12. 2019,

- Notarski zapis Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 28. 4. 2021 opr. št. SV 240/2021, z dne 28. 4. 2021,

- Pogodba o zagotavljanju podpore kot zagotovljeni odkup električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije (ZO-OVE) v proizvodni napravi Mala fotonapetostna elektrarna MFE MTT- 1, Ulica Kraljeviča Mrka 19, 2000 Maribor, moči 949,77 kW, CP/18/2013 z dne 15. 1. 2013, pri čemer mora organ prekriti tudi kontaktne podatke prejemnika v 11. členu pogodbe,

- Pogodba o zagotavljanju podpore kot zagotovljeni odkup električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije (ZO-OVE) v proizvodni napravi Mala sončna elektrarna MFE TUŠ Slovenj Gradec, Kidričeva ulica 8, 2380 Slovenj Gradec, moči 296,40 kW, CP/22/2013 z dne 31. 1. 2013, pri čemer mora organ prekriti tudi kontaktne podatke prejemnika v 11. členu pogodbe,

- Pogodba o zagotavljanju podpore kot obratovalno podporo električni energij, proizvedene iz obnovljivih virov energije (OP-OVE) v proizvodni napravi Mala sončna elektrarna MFE TUŠ KOPER, Ankaranska cesta 2, 6000 Koper, moči 999,00 kW, CP/95/2013 z dne 31. 1. 2013, pri čemer mora organ prekriti tudi kontaktne podatke prejemnika v 11. členu pogodbe,

- Soglasje z dne 19. 4. 2023 in

- Potrdilo o overovitvi podpisa št. OV 599/2023 z dne 19. 4. 2023.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     Zahteva prosilcev za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

4.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilca sta na podlagi ZDIJZ, dne 27. 7. 2023 zahtevala:

-       vso komunikacijo (elektronsko, pisno, zaznamke sestankov, izjave udeležencev ipd.) med organom in družbo …………………………… (v nadaljevanju: dolžnik), vezano na poplačilo terjatev dolžnika (strankam prosilca ali upnikom) ter tudi podatek, ali je bilo poplačilo komunicirano tudi z drugimi upniki, ki imajo zavarovane terjatve;

-       pravne podlage, ki so bile posredovane kolegiju za odločanje o poplačilu izvršilnega upnika – sklepe kolegija ter vse priložene dokumente in utemeljitve diametralno nasprotne odločitve glede na do takrat zastopano stališče (in zastopano še naprej v drugih primerih);

-       morebitne sporazume, sklenjene med organom in dolžnikom in/ali upniki glede poplačila terjatev;

-       pojasnilo glede posredovanja elektronske korespondence med prosilcema in predstavniki organa tretjim (kdaj, komu in na kakšni podlagi);

-       podatke glede poplačila terjatev upnikov dolžnika od leta 2020 dalje, ker obstaja sum, da je bil eden od upnikov že poplačan in to nezakonito v času teka prisilne poravnave, kar vključuje tudi poplačilo upnikov po 25. 5. 2023;

-       podatke o tem, kateri je bil drugi upnik v vrstnem redu in kakšna škoda »naj bi mu nastajala« (kot to izhaja iz vloge sodišču z dne 26. 4. 2023).

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. OIJZ-2023/1 z dne 28. 8. 2023, s katero je zahtevi prosilcev delno ugodil, in sicer v delu, ki se nanaša na poplačilo terjatev upnikov dolžnika od leta 2020 dalje, vključno s poplačili upnikov po 25. 5. 2023 (1. točka izreka). V preostalem delu je zahtevo prosilcev zavrnil. Zoper odločbo sta prosilca vložila pritožbo, ki ji je IP ugodil in z odločbo št. 090-292/2023/4 z dne 20. 10. 2023 odločbo organa odpravil ter mu zadevo vrnil v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ izdal odločbo št. OIJZ – 2023/2 z dne 22. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je s prvo točko izreka zahtevi v delu, ki se nanaša na »podatke glede poplačila terjatev upnikov družbe ……., od leta 2020 dalje do vključno poplačila upnikov po 25. 5. 2023«, ugodil. Z drugo točko izreka je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na posredovanje pravnih podlag, ki so bile posredovane kolegiju za odločanje o poplačilu izvršilnega upnika – sklepe kolegija ter vse priložene dokumente in utemeljitve diametralno nasprotne odločitve glede na do takrat zastopano stališče. S tretjo točko izreka je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na vso komunikacijo (elektronsko, pisno, zaznamke sestankov, izjave udeležencev ipd.) med organom in družbo ……… (v nadaljevanju: dolžnik), vezano na poplačilo terjatev dolžnika (prosilcu ali drugim upnikom) ter tudi podatek, ali je bilo poplačilo komunicirano tudi z drugimi upniki, ki imajo zavarovane terjatve. S četrto točko izreka je zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na posredovanje sporazumov, sklenjenih med organom in dolžnikom in/ali upniki glede poplačila terjatev. S peto točko izreka je zavrnil zahtevo za posredovanje podatkov o tem, kateri je bil drugi upnik v vrstnem redu in kakšna škoda »naj bi mu nastajala« (kot to izhaja iz vloge sodišču z dne 26. 4. 2023). Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ izvajalec javne službe in poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Iz osmega odstavka 1. a člena ZDIJZ izhaja, da se v primeru, da je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona kot tudi po drugem odstavku tega člena, v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Glede dela izreka, s katerim je organ ugodil zahtevi prosilca, je organ navedel, da je že v odločbi, ki je bila odpravljena, temu delu zahteve ugodil, prosilec pa se je pritožil le zoper zavrnilni del. Kot se je organ že opredelil v odpravljeni odločbi, zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, saj gre za informacijo iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Organ je terjatve dolžnika (upravičenca do sredstev podporne sheme) v letu 2020 sprva poravnaval upniku skladno z notificiranim odstopom terjatev v zavarovanje, v času postopka prisilne poravnave, tj. terjatve nastale v obdobju od 18. 6. 2020 dalje, pa je sredstva nakazoval upravičencu do sredstev podporne sheme, tj dolžniku. Po končanju postopka je terjatve dolžnika zadrževal dokler ni izvedel poplačila izvršilnega upnika dne 25. 4. 2023. Po poplačilu izvršilnega upnika je organ terjatve dolžnika ponovno poravnaval upniku skladno z notificiranim odstopom terjatev v zavarovanje. Glede na navedeno je organ zahtevi prosilca kot izhaja iz 1. točke izreka ugodil. Glede dela zahteve, ki se nanaša na posredovanje pravnih podlag, ki so bile posredovane kolegiju za odločanje o poplačilu izvršilnega upnika - sklepe kolegija ter vse priložene dokumente in utemeljitve diametralno nasprotne odločitve glede na do takrat zastopano stališče, organ ugotavlja, da je podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom ki ureja gospodarske družbe), izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi) in izjema 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Organ je opravil specifični škodni test in ugotovil, da bi razkritje informacij, ki jih zahteva prosilec, ogrozilo proces »notranjega razmišljanja« organa. Navedeno je zlasti pomembno tudi z vidika, ker je v zvezi s problematiko, ki je bila obravnavana tudi na kolegiju organa, zoper organ v teku več (istovrstnih) sodnih postopkov in bi razkritje tovrstnih informacij lahko škodovalo njihovi izvedbi. Med drugim je zoper organ še vedno v teku tudi postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr št VII Pg 1367/2022, v katerem kot tožnik nastopa prosilec. Tudi sicer vse informacije oziroma dokumentacija, vezana na odločanje kolegija kot notranjega organa družbe, predstavlja poslovno skrivnost. Informacije, ki jih prosilec zahteva, so informacije, ki so nastale po uveljavitvi določb Zakona o poslovni skrivnosti, zato se za njih uporablja navedeni zakon in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti organa z dne 9. 12. 2022 (v nadaljevanju Pravilnik o poslovni skrivnosti). Navedeni pravilnik je dostopen na spletni strani družbe in v drugem odstavku 5. člena določa, kateri podatki oziroma informacije so opredeljene kot poslovna skrivnost. Kot poslovna skrivnost so med drugim opredeljeni podatki oziroma informacije, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti centra za podpore in so v neposredni povezavi s strateškimi in poslovnimi interesi organa, razen agregiranih podatkov oziroma podatkov, katerih razkritje je obvezno po zakonu ali drugih aktih družbe, kot tudi podatki oziroma informacije, ki se nanašajo na poslovno politiko in načrte izvajanja dejavnosti družbe oziroma posameznih poslovnih funkcij in poročila o njihovem izvajanju. Organ je preveril in tudi delni dostop do teh dokumentov na podlagi 7. člena ZDIJZ ni možen. S tretjo točko izreka (prva točka zahteve) je organ zavrnil dostop do vse komunikacije (elektronsko, pisno, zaznamke sestankov, izjave udeležencev ipd.) med organom in dolžnikom, vezano na poplačilo terjatev dolžnika (prosilcu ali drugim upnikom) ter tudi podatek, ali je bilo poplačilo komunicirano tudi z drugimi upniki, ki imajo zavarovane terjatve. Navedeno zavrnitev je utemeljil z navedbo, da v tem delu informacije javnega značaja lahko predstavljajo le informacije, ki se neposredno nanašajo na razmerje oziroma terjatve med organom in dolžnikom iz naslova pogodb o zagotavljanju (kar pa ni predmet zahteve), če pa je dolžnik s temi terjatvami razpolagal na način, da jih je zastavil, odstopil ipd. pa navedene informacije niso informacije v javnem interesu oziroma niso informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, zato niso informacije javnega značaja. Organ ima z dolžnikom kot upravičencem do podpore sklenjenih več pogodb o zagotavljanju podpore. Na podlagi navedenih pogodb ima dolžnik terjatve do organa. Kako in na kakšen način dolžnik s svojimi terjatvami do organa razpolaga, pa se ne nanaša na delovanje oziroma delovno področje organa, temveč je v (zasebni) sferi dolžnika. Podatki, ki jih prosilec zahteva, se torej nanašajo na porabo sredstev upravičenca do podpore in torej ne javnih sredstev oziroma sredstev organa. Zahtevane informacije so predmet razmerja med tretjimi osebami, v katerih organ nastopa zgolj kot dolžnikov dolžnik in ne kot nosilec javne službe ali poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava Glede na dejstvo, da je organ o razmerju med tretjimi osebami kot gospodarski subjekt obveščen, pa je dolžan postopati skladno z Obligacijskim zakonikom, oziroma drugimi relevantnimi predpisi. Organ torej kot nosilec javne službe oziroma subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava nastopa zgolj v razmerju do dolžnika, razmerje med dolžnikom in upniki dolžnika pa je razmerje zgolj med navedenimi subjekti in torej izven sfere nalog organa kot nosilca javne službe in ne more biti predmet informacij javnega značaja oziroma razkritja s strani organa. Nasprotno pa podatki glede poslovnega odnosa iz naslova pogodb o zagotavljanju podpore, sklenjenih med organom in dolžnikom, predstavljajo informacijo javnega značaja in so večinoma javnosti tudi prosto dostopni na spletni strani organa oziroma v drugih javno dostopnih evidencah. Tudi sicer, v kolikor bi se štelo, da zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja, navedena informacija po Pravilniku o varovanju poslovne skrivnosti, predstavlja poslovno skrivnost. Skladno s 5. členom navedenega pravilnika gre namreč za informacije, ki se nanašajo na člane podporne sheme, njihovo finančno stanje poslovanja ter poslovni položaj oziroma za podatke oziroma informacije, ki so bili s strani tretjih oseb zaupani organu, kar predstavlja poslovno skrivnost skladno s 6. členom pravilnika. Skladno z navedenim je tudi vsa elektronska komunikacija ustrezno označena na podlagi 19. člena Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti. Organ je preveril tudi, ali bi moral zahtevi prosilca morda ugoditi na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki, ki jih prosilec zahteva, se, kot pojasnjeno zgoraj, ne nanašajo na porabo javnih sredstev ali na delovanje organa kot nosilca javne službe, temveč na porabo sredstev, ki pripadajo upravičencu do podpore, tako da ne gre za informacijo v javnem interesu. Glede zavrnitve zahteve za dostop do morebitnih sporazumov, sklenjenih med organom in dolžnikom in/ali upniki glede poplačila terjatev (točka 3 zahteve in točka 4 izreka odločbe), je organ navedel, da informacije, vezane na poplačilo terjatev dolžnika, niso informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, zato niso informacija javnega značaja. Organ ima z dolžnikom kot upravičencem do podpore sklenjenih več pogodb o zagotavljanju podpore. Na podlagi navedenih pogodb ima dolžnik terjatve do organa. Kako in na kakšen način dolžnik s svojimi terjatvami do organa razpolaga pa se ne nanaša na delovanje oziroma delovno področje organa, temveč je v (zasebni) sferi dolžnika. Podatki, ki jih prosilec zahteva, se torej nanašajo na porabo sredstev upravičenca do podpore in torej ne javnih sredstev oziroma sredstev organa. Listine, ki bi bile torej sklenjene med organom in dolžnikom ali upniki dolžnika, bi se neposredno navezovale oziroma izvirale iz informacij, ki kot pojasnjeno v prejšnji točki niso informacije javnega značaja, zato tudi listine, ki izvirajo iz tovrstnih informacij, niso in ne morejo biti informacije javnega značaja. Prav tako se sklicuje na utemeljitev, ki jo je podal glede poslovne skrivnosti in da niso izpolnjeni pogoji po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede zavrnitve zahteve za dostop do podatkov o tem, kateri je bil drugi upnik v vrstnem redu in kakšna škoda »naj bi mu nastajala« (kot to izhaja iz vloge sodišču z dne 26. 4. 2023), je organ navedel enako kot zgoraj, da ne gre za delovno področje organa, podrejeno, če bi šteli, da gre za dejavnost organa, da je podana izjema poslovne skrivnosti. Prav tako organ navaja, da informacija, kakšna škoda naj bi drugim upnikom nastajala, ni informacija, ki bi se pri organu nahajala v materializirani obliki, zato že iz tega razloga ne gre za informacijo javnega značaja in presoja drugih pogojev ali morebitnih izjem po 6. členu ZDIJZ niti ni potrebna.

(3) Prosilca sta zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 8. 12. 2023 iz več razlogov. Glede napačne uporabe materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja sta navedla, da je organ spregledal, da so predmet zahteve informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta oziroma na informacije, ki so nastale na podlagi tega pravnega posla, oziroma so z njim neposredno povezane, tako da so javnosti dostopne na podlagi 4. a člena ZDIJZ. Prav tako pa gre za informacije, ki bi morale biti dostopne na podlagi 4. člena ZDIJZ, saj so zahtevane informacije glede aktivnosti, ki so vezane na zagotavljanje in izplačevanje podpor organa v okviru Centra za podpore, ki ga izvaja kot gospodarsko javno službo. Ob tem prosilca dodajata, da je seznanitev javnosti z zahtevanimi dokumenti v javnem interesu. Prav tako je pravna podlaga prva alineja tretjega odstavka, saj gre za razpolaganje z javnimi sredstvi, tj. delovanje organa je krito iz javnih sredstev, prav tako pa organ dodeljuje javna sredstva. Na podlagi dokumentov pa bi bilo razvidno, ali je bilo s sredstvi razpolagano smotrno. V zvezi z varstvom poslovne skrivnosti sta izpostavila, da je organ citiral določbe 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS) ter se skliceval na interni akt, in ker ta na navedenem linku ni dostopen, navedbe organa niso preverljive. Pa tudi sicer prosilca menita, da organ ni zadostil standardu sklicevanja na poslovno skrivnost družbe. Tudi, če bi bilo ugotovljeno, da je opredelitev skladna z ZPosS, organ ni niti z ničemer izkazal niti ustrezno utemeljil (dokazno breme pa je na njegovi strani), da so pogoji izpolnjeni. Organ naloge opravlja na podlagi zakona in na svojem področju nima konkurence, prav tako ni izkazano, da je v neposredni zvezi s poslovnimi interesi in odločitvami organa. Poleg tega pa zakon kogentno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Informacije o finančnem stanju družb ne morejo biti poslovna skrivnost, saj so te razvidne iz letnih poročil, ki so objavljeni v Ajpes, dolžnik pa je v prisilni poravnavi, zato to pravilo velja zanj še toliko bolj. Prav tako je organ povsem nekonkretiziran za katere informacije tretjih subjektov gre. Glede sklicevanja organa na izjemo notranjega delovanja organa sta prosilca izpostavila, da je osnovna dejavnost organa izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti operaterja trga z elektriko in centra za podporo. Za organ torej veljajo specifični predpisi s področja zagotavljanja gospodarske javne službe, zato mora biti tudi njegovo delovanje podvrženo nadzoru javnosti. Razkritje zahtevanih informacij tako lahko po oceni prosilcev pripomore k seznanitvi javnosti z načinom delovanja organa, morebitnimi kršitvami, morebitnim neutemeljenim preferiranjem oziroma različno obravnavo posameznih deležnikov. Organ ne navede, kakšne motnje naj bi mu nastale. Prav tako po oceni prosilcev ne drži navedba, da gre v primerih sporazumov za razmerja s tretjimi osebami, v katerih organ ne bi bil stranka in naj zato ne bi bil upravičen do razkrivanja teh podatkov. Prosilca namreč nista zahtevala razkritja podatkov iz pogodb, na podlagi katerih je bila ustanovljena fiduciarna cesija, ampak dostop do informacij javnega značaja glede plačil sredstev iz pogodbe o zagotavljanju sredstev podporne sheme, katere stranka je organ in za katero je tudi organ sam navedel, da gre za informacijo javnega značaja na podlagi 4. a člena ZDIJZ. Vse informacije, ki jih je prosilec zahteval, namreč izhajajo iz tega pravnega posla oziroma so z njim neposredno povezane. Gre za razpolaganje z javnimi sredstvi in ne za sredstva dolžnika. Pri tem se organ po mnenju prosilcev nikakor ne more sklicevati na nobenega od navedenih argumentov, na katere se je skliceval v izpodbijani odločbi, saj gre v primeru tovrstnega dogovora za dogovor o tem, kako se bodo »delila« sredstva iz podporne sheme, pri čemer so (bili) v dogovor vključeni le posamezni upniki in/ali dolžnik, in ne vsi, v katere pravne in poslovne interese tak dogovor (lahko) posega. Dogovori, ki jih sklepa organ, kot izvajalec gospodarske javne službe, morajo biti transparentni in je njihovo razkritje brez dvoma v interesu javnosti. Ne nazadnje organ kot subjekt javnega prava ne more različno ravnati v podobnih primerih, sploh če pri tem varuje zasebne interese posameznega subjekta. Prosilca prav tako ne moreta razumeti, kako organ ni navedel, kaj ustreza zahtevi v delu, ki se nanaša na informacije o škodi, ki naj bi po navedbah, ki jih je organ podal v določenem postopku, nastala določenemu drugemu upniku in kdo to je, še manj pa je razumljivo, da informacija s tem v zvezi pri organu sploh naj ne bi obstajala. Tako kot v predhodnem postopku se prosilca pritožujeta tudi v ugodilnem delu. Navajata, da vztrajata, da organ ni omogočil dostopa do določnih informacij o tem, koliko in komu je bilo v določenem obdobju nakazanih sredstev dolžnika. Razlogi za zavrnitev delnega dostopa pa so preveč pavšalni. Prosilca sta se opredelila tudi do kršitev pravil postopka, ki naj bi jih po njuni oceni pri odločanju storil organ. Glede 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP sta poudarila, da iz obrazložitve organa sploh ni razvidno, zakaj in kateri podatki naj ne bi bili informacije javnega značaja ter zakaj in kateri podatki naj bi izpolnjevali pogoje za izjeme po 6. členu ZDIJZ, čeprav je IP v svoji odločbi št. 090-292/2023/4 z dne 20. 10. 2023 podal jasne napotke, da mora biti organ bolj konkreten. Pri tem sta prosilca zopet poudarila, da iz odločbe organa ni nedvoumno razvidno, da je izjeme od prostega dostopa apliciral na konkretno obstoječe dokumente in da je možnost delnega dostopa dejansko preveril na konkretnih dokumentih. S tem je organ po njunem mnenju nepopolno ugotovil dejansko stanje. Ponovno pa uveljavljata tudi kršitev po 6. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Menita namreč, da bi se morala oseba, ki je vodila postopek po ZDIJZ v tem primeru, izločiti iz odločanja, kar sta tudi konkretneje utemeljila.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilcev, z dopisom št. IZHOD-456-2400 z dne 22. 12. 2023, poslal v pristojno odločanje IP. Pred tem je preveril in ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena s strani upravičene osebe. IP je dne 26. 1. 2024 k morebitni stranski udeležbi pozval družbe Alfi, upravljanje alternativnih investicijskih skladov, d. o. o., MT SATELIT, podjetniško svetovanje, d. o. o., Banka Sparkasse, d. d., SC1, proizvodnja, trgovin in storitve, d. o. o., odvetnika Aleša Žiherja ter SOLCEL, družba za trgovino, investicije, storitve in vzdrževanje, d. o. o. – v stečaju, po stečajnem upravitelju Visius, vodenje insolvenčnih postopkov, mag. Boštjan Jurkošek. V roku za odgovor na poziv je Banka Sparkasse, d. d., IP prosila za podaljšanje roka za odgovor, ki je bil s sklepom št. 090-382/2023/9 z dne 5. 2. 2024 podaljšan do 14. 2. 2024. Dne 14. 2. 2024 je Banka Sparkasse, d. d., sporočila, da priglaša udeležbo v postopku. V zvezi z notarskima zapisoma št. SV 1358/2016 z dne 15. 9. 2016 in št. SV 1179/2019 z dne 24. 12. 2019, v katerih je pogodbena stranka, je navedla, da se pridružuje razlogom organa za zavrnitev zahteve in da ne gre za informacije javnega značaja. Obenem izpostavlja, da mora skladno s 145. členom ZBan-3 kot zaupne varovati vse podatke in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, pri čemer dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja le v primerih, ki jih opredeljuje 146. člen navedenega zakona. Podatki iz navedenih notarskih zapisov predstavljajo bančno tajnost v smislu 145. člena ZBan-3 in ne predstavljajo izjem v smislu 146. člena ZBan-3. Dolžnost varovanja zaupnosti je bila prav tako dogovorjena v Pogodbi o prodaji terjatev z dne 23. 12. 2019, ki je priloga notarskega zapisa št. SV 1179/2019 z dne 24. 12. 2019, in sicer v 14. točki navedene pogodbe, ki določa, da je predmetna pogodba skupaj z vsemi prilogami in podatki, ki jih vsebuje, strogo zaupna in se ne sme razkriti katerikoli tretji osebi brez predhodnega izrecnega soglasja druge pogodbene stranke. Banka meni, da bi kakršnokoli razkritje podatkov iz navedenih notarskih zapisov, oziroma posredovanje predmetnih notarskih zapisov prosilcem pomenila kršitev določb ZDIJZ, saj ne gre za informacije javnega značaja. Prav tako bi bilo takšno razkritje v nasprotju z določbami ZBan-3, saj bi pomenilo kršitev zaupnosti, ki je bila dogovorjena med pogodbenima strankama. Meni, da je pritožba prosilcev neutemeljena. Ker iz posredovane dokumentacije (zahteve oziroma obeh pritožb) ni izhajalo, v kakšni obliki želi prosilec zahtevane informacije in ker ga organ sam kljub temu, da je ugodil pritožbi, ni pozval na dopolnitev zahteve, čeprav je opredelitev oblike informacije obvezna sestavina zahteve, je IP dne 27. 2. 2024 prosilca pozval, da dopolni svojo zahtevo, dne 29. 2. 2024 pa prosilca seznanil z odgovorom stranske udeleženke. Prosilca sta v vlogi z dne 4. 3. 2024 navedla, da informacije zahtevata v fotokopiji. Dne 26. 2. 2024 je IP s pozivom št. 090-382/2023/11 organ pozval na dostavo določene dokumentacije, ki jo je organ dostavil dne 6. 3. 2024. Dne 8. 3. 2024 sta prosilca poslala svojo opredelitev do navedb stranske udeleženke. Navajata, da niso utemeljene predvsem zato, ker je stranka banke (koimitent) sama seznanila druge s pogodbami in notarskimi zapisi, ki jih je sklenila z banko. Zaupnosti se je torej sama odpovedala.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da je v zadevi sporno, ali podatki iz 1., 2. in 3. točke zahteve prosilcev spadajo v delovno področje organa in če je podana izjema poslovne skrivnosti organa in tretjih v zvezi s temi dokumenti. Prav tako je sporno, ali je v zvezi z drugo točko zahteve podana izjema notranjega delovanja in varstva sodnega postopka. Glede pete točke zahteve prosilca pri pritožbi vztrajata tudi v ugodilnem delu izpodbijane odločbe, glede šeste točke zahteve pa, ali dokument obstaja, ali ne.

Glede pete in šeste točke zahteve prosilcev

(7) S 5. točko zahteve sta prosilca zahtevala podatke glede poplačila terjatev upnikov dolžnika od leta 2020 dalje, ker obstaja sum, da je bil eden od upnikov že poplačan in to nezakonito v času teka prisilne poravnave, kar vključuje tudi poplačilo upnikov po 25. 5. 2023. Organ je o tem delu zahteve odločil s prvo točko izreka izpodbijane odločbe, tako da ji je ugodil, pri čemer iz izreka in iz vsebine obrazložitve ni razvidno, o katerih dokumentih je odločil. Iz vsebine dokumentacije, ki jo je organ posredoval IP, izhaja, da je v tem delu kot zahtevano informacijo prepoznal konto kartice in izpis plačilnih nalogov. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ terjatve dolžnika (upravičenca do sredstev podporne sheme) v letu 2020 sprva poravnaval upniku skladno z notificiranim odstopom terjatev v zavarovanje, v času postopka prisilne poravnave, tj. terjatve nastale v obdobju od 18. 6. 2020 dalje, pa je sredstva nakazoval upravičencu do sredstev podporne sheme, tj. dolžniku. Po končanju postopka je terjatve dolžnika zadrževal dokler ni izvedel poplačila izvršilnega upnika dne 25. 4. 2023. Po poplačilu izvršilnega upnika je organ terjatve dolžnika ponovno poravnaval upniku skladno z notificiranim odstopom terjatev v zavarovanje. V pritožbi prosilca vztrajata pri pritožbi tudi zoper ugodilni del odločbe in navajata, da sta pri pritožbi zoper ugodilini del odločbe vztrajala tudi v prejšnjem postopku (v pritožbi z dne 14. 9. 2023) in pri tem citirata svoje navedbe, da je organ razkril informacije nepopolno – komu in koliko je v posameznem obdobju izplačal sredstev, bi moral organ navesti določno. IP ugotavlja, da je pritožba prosilcev v tem delu sicer dovoljena, saj drži, da sta ta del odločbe izpodbijala že s pritožbo z dne 14. 9. 2023 in da je IP odpravil odločbo v celoti, zato odločitev organa v ugodilnem delu ni postala pravnomočna. Prav tako imajo prosilci pravico do pritožbe tudi v primeru, ko organ njihovi zahtevi ugodi (glej četrti odstavek 25. člena ZDIJZ, če menijo, da jim je organ omogočil seznanitev z informacijo, ki je niso zahtevali), a je pritožba v obravnavanem primeru neutemeljena. Če sta prosilca v pritožbi menila, da bi moral biti organ bolj določen glede izreka, IP pripominja, da prvi odstavek 22. člena ZDIJZ določa, da če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek. Organ ob tem, ko je v celoti ugodil dostopu do določenih dokumentov, ni zavezan navesti, za katere dokumente gre, ampak jih prosilcem zgolj posreduje. Če jih organ prosilcema ni posredoval, je to vprašanje izvršitve odločbe in ne pritožbenega postopka. V primeru pa, da se ugovor o nedoločnosti nanaša na vsebino dokumentov, o katerih je organ odločil, ker se prosilca ne strinjata, da zahtevane informacije izhajajo iz dokumentov, do katerih je organ zahtevi ugodil oziroma, da bi moral organ omogočiti dostop do drugih dokumentov, ki te informacije vsebujejo, IP prav tako ugotavlja, da je ugovor neutemeljen. Iz posredovanih dokumentov izhajajo izpis nalogov za račun Borzen, d. o. o., za več prejemnikov: in sicer za družbe …... za obdobje od 25. 4. 2023 do 27. 9. 2023, za račun pooblaščencev prosilcev …… za obdobje od 25. 4. 2023 do 26. 5. 2023), za ….. za obdobje od 2. 7. 2020 do 27. 9. 2023 in ….. za obdobje od 10. 1. 2020 do 29. 7. 2020. Hkrati pa je organ ugodil dostopu tudi do konto kartice stranke 0022805 ….. za leto 2020 do 2023, torej za celotno zahtevano obdobje.

(8) V primeru, ko prosilci ne zahtevajo konkretno opredeljenih dokumentov (npr. seznam plačil z datumi in prejemniki, ipd.), ampak informacije, ostaja v presoji organa, katere dokumente, ki vsebujejo zahtevane informacije, in z njim razpolagajo, prepoznajo kot dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca. V obravnavani zadevi je organ na zahtevo prosilcev za podatki glede poplačila terjatev upnikov dolžnika od leta 2020 dalje in tudi po 25. 5. 2023 posredoval konto kartice, iz katerih je razvidno, kdaj in koliko ter komu je bilo za račun družbe …..., plačano s strani organa. Iz dokumentov, do katerih je organ zahtevi ugodil, izhajajo informacije, ki sta jih v zahtevi in v pritožbi navedla prosilca, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.

(9) S šesto alinejo zahteve sta prosilca zahtevala podatke o tem, kateri je bil drugi upnik v vrstnem redu in kakšna škoda »naj bi mu nastajala« (kot to izhaja iz vloge sodišču z dne 26. 4. 2023). Ob tem sta prosilca zahtevi priložila vlogo organa za sodišče v zadevi opr. št. I 307/2019, iz katere izhaja, da je organ v sporočilu za sodišče in prošnji k pozivu upnika o višini terjatve navedel, da sodišče naproša, da upnika (torej prosilca) pozove k priložitvi točnega in specificiranega zneska še odprte terjatve in mu postavi rok. Upnikova neodzivnost namreč povzroča neupravičeno zadrževanje sredstev s strani dolžnikovega dolžnika (zaradi zakasnitve z umikom izvršilnega predloga s strani upnika), ki bi jih dolžnikov dolžnik moral plačati drugemu upniku v vrsti poplačila, zaradi česar nastaja večja premoženjska škoda drugemu upniku. Prosilec v pritožbi vztrajata, da bi organ moral imeti dokument, iz katerega izhaja, kdo je drugi upnik v vrstnem redu in kakšna škoda mu nastaja, če je to navedel za sodišče.

(10) Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(11) Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ odločil, da ne glede na vse razloge zaradi katerih prosilcu dostopa do zahtevanih informacij ne bi omogočil, z dokumentom ne razpolaga. Ob tem je pojasnil dejansko ozadje, kako je izvedel plačila in zakaj je znesek zadrževal. Iz pojasnila št. IZHOD-456-2347 z dne 4. 10. 2023, ki ga je posredoval IP v zadevi št. 090-292/2023 in ga je IP povzel v odločbi št. 090-292/2023/4 z dne 20. 10. 2023, izhaja, da je upnik, ki je zaradi aktualnega sklepa o izvršbi prosilcev čakal na poplačilo, upnik ….., saj je organ zaradi konflikta med pogodbenim odstopom v zavarovanje in sklepom o rubežu že odstopljenih terjatev, zadrževal sredstva oziroma terjatve upravičenca ……. S poplačilom izvršilnih upnikov oziroma prosilcev konflikta oziroma dvoma glede vrstnega reda poplačila več ni bilo. Upniku je nastajala škoda zaradi zadrževanja sredstev oziroma terjatev upravičenca ….. s strani organa. Škoda pa je nastajala zlasti organu, ki je bil zaradi zadrževanja sredstev dolžan plačati zakonske zamudne obresti. Iz navedenega pojasnila izhaja, da organ za utemeljitev svojih navedb v izvršilnem postopku posebnih dokazil oziroma dokumentov nima.

(12) V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi bil lahko predmet zahteve, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Iz narave civilnopravnih razmerij glede dokumentov o katerih je podana zahteva, pa izhaja, da dolžnik, torej organ v obravnavanem primeru, ki pride v zamudo s plačilom, poleg glavnice dolguje tudi obresti, ki zanj predstavljajo škodo. Da pa je »drugi upnik«, ki mu nastaja škoda, družba ….., pa je razvidno iz pojasnila organa z dne 4. 10. 2023 in odločbe IP št. 090-292/2023/4 z dne 20. 10. 2023 ter iz preostanka dejanskega stanja, ki ga je organ že razkril v izpodbijani odločbi. Glede dela zahteve, ki se nanaša na to, kakšna škoda naj bi drugemu upniku nastajala, IP prav tako ne dvomi, da bi bil organ seznanjen s tem, kakšna škoda nastaja družbi ….. in da bi v zvezi s tem organ razpolagal z dokumenti. Čeprav je običajno, da stranke sodišču za svoje navedbe predložijo dokaze, pa kljub temu ni redko, da stranke pred sodiščem podajajo navedbe sebi v prid, za katere z dokazi ne razpolagajo. Dejstvo, da organ z dokumentom ne razpolaga, verjetnosti njegovih trditev pred sodiščem ne govori v prid.

(13) IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(14) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Glede dokumentov, s katerimi prosilca že razpolagata

(15) Iz vsebine posredovane dokumentacije, ki jo je organ prepoznal kot zahtevane dokumente, izhajajo dokumenti, ki sta jih izdelala prosilca sama, oziroma ni dvoma, da sta z njimi že seznanjena. IP ugotavlja, da je v zvezi s prvo točko zahteve organ prepoznal kot zahtevani dokument tudi elektronsko sporočilo z dne 3. februarja 2023 13:11, ki vsebuje tudi elektronsko sporočilo z dne 26. januarja 2023, 2:26 in z dne 25. januarja 2023 6:15. Iz naslovnikov navedenega sporočila izhaja, da ga je prejel tudi pooblaščenec prosilcev. Priloga elektronskega sporočila z dne 23. marec 2023 ob 17:23:57 sta tudi sklep o vstopu novega upnika I 307/2019 z dne 27, marca, 2019 in pogodba o potrditvi odstopa terjatev z dne 19. 3. 2019. Pogodbo sta sklenila prosilca, sklep sodišča pa je bil sprejet na podlagi te pogodbe in njunega predloga v izvršilnem postopku I 307/2019. V okviru dokumentov, ki jih je organ prepoznal pod tretjo točko zahteve, je notarski zapis opr. št. SV 383/2023 z dne 19. 4. 2023, katerega prilogi sta sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 307/2019 z dne 18. 2. 2019 in z dne 11. 6. 2019. Iz Predloga za nadaljevanje izvršbe po novih predmetih izvršbe z dne 26. 5. 2020 v zadevi I 307/2019, ki sta ga podala prosilca, izhaja, da sta prosilca z njim nedvomno seznanjena, saj je bil slednji sklep izdan na njun predlog, na prvega pa se v predlogu sklicujeta. Ker prosilca z navedenimi dokumenti nedvomno razpolagata, saj sta upnika v izvršilnem postopku I 307/2019, oziroma sta elektronska sporočila prejela od organa, za dostop do teh dokumentov nimata pravovarstvenega interesa. Prav tako pa so v delu teh dokumentov, to dokumenti, ki sta jih prosilca po pooblaščencu sama predložila na sodišče in gre tako za njune lastne dokumente. V podkrepitev tega stališča se IP sklicuje na sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo sodišče zavrglo. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima več pravovarstvenega interesa, če z zahtevanimi informacijami dejansko že razpolaga, ker v takšnem primeru v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Smiselno podobno stališče izhaja tudi iz upravno sodne prakse, in sicer iz sklepa Upravnega sodišča RS št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. V zvezi z dostopom do lastnih vlog pa se je Upravno sodišče Republike Slovenije opredelilo v sodbi št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011, iz katere izhaja, da z dostopom prosilca do njegovih lastnih vlog, vloženih pri tožeči stranki, ni varovan namen zakonodajalca, t.j. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu 1. odstavka 1. člena ZInfP. Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po ZVOP.

Glede ugovora, da zahtevani dokumenti ne sodijo v delovno področje organa

(16) Kot je bilo navedeno zgoraj, morajo biti za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni trije pogoji med drugim mora informacija izvirati iz delovnega področja organa. V zvezi z dokumenti iz prve in tretje alineje zahteve je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da informacije javnega značaja lahko predstavljajo le informacije, ki se neposredno nanašajo na razmerje oziroma terjatve med organom in dolžnikom iz naslova pogodb o zagotavljanju (kar pa ni predmet zahteve), če pa je dolžnik s temi terjatvami razpolagal na način, da jih je zastavil, odstopil ipd. pa navedene informacije niso informacije v javnem interesu oziroma niso informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, zato niso informacije javnega značaja. Podatki, ki jih prosilec zahteva, se torej nanašajo na porabo sredstev upravičenca do podpore in ne na javna sredstva oziroma sredstva organa. Zahtevane informacije so predmet razmerja med tretjimi osebami, v katerih organ nastopa zgolj kot dolžnikov dolžnik in ne kot nosilec javne službe ali poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava Glede na dejstvo, da je organ o razmerju med tretjimi osebami kot gospodarski subjekt obveščen, pa je dolžan postopati skladno z Obligacijskim zakonikom oziroma drugimi relevantnimi predpisi.

(17) Iz javno dostopnih podatkov Poslovnega registra Slovenije[1] izhaja, da je organ po ZDIJZ zavezanec kot:

-       gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava,

-       druga oseba javnega prava kot nosilec javnega pooblastila po Aktu o ustanovitvi družbe BORZEN Koncesijska pogodba.

Iz Letnega poročilo organa za leto 2022 (stran 17-19) izhaja, da je bil organ ustanovljen (28. marca 2001) na podlagi določil Energetskega zakona za izvajanje nalog obvezne gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo. Od sredine leta 2007 je v izključni lasti Republike Slovenije. Osnovna dejavnost organa je izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z električno energijo. Na podlagi javnega pooblastila organ skladno s četrtim odstavkom 94. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Ur. l. RS, št. 172/21; v nadaljevanju: ZOEE) izdaja različne predpise, za katere mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije za energijo. Poleg navedenega organ izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo dejavnost centra za podpore. Na podlagi osmega odstavka 18. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE; v nadaljevanju: ZSROVE) organ izdaja pravila za delovanje centra za podpore, za katera mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Vlade. Z omenjenimi pravili organ pomembno določa delovanje trga z električno energijo, kot tudi podrobnosti glede državne podporne sheme za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in elektrike. Kot operater trga (OT) organ s svojimi storitvami zagotavlja in omogoča usklajeno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema: vodenje bilančne sheme, evidentiranje bilateralnih pogodb, izdelava okvirnega voznega reda, delovanje platforme za izravnalno energijo (nadomestitvena rezerva) ter bilančni obračun in finančno poravnavo bilančnega obračuna. Poleg navedenih izvaja še naloge povezane z vzpostavitvijo in delovanjem izravnalnega trga oziroma platforme operaterja trga za izravnalno energijo, kjer sistemski operater kupuje oziroma prodaja energijo za izravnavo odstopanj elektro sistema. Center za podpore (CP) operativno izvaja podporno shemo za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in elektrike. Prav tako organ zagotavlja delovanje in tehnično upravlja Register potrdil o izvoru v Republiki Sloveniji, ki je temeljno orodje za zagotavljanje sledljivosti porekla oziroma izvora proizvedene elektrike v Sloveniji. V okviru lastne blagovne znamke TRAJNOSTNA ENERGIJA organ izvaja tudi dejavnosti informiranja, ozaveščanja in usposabljanja o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije ter na ta način uresničuje zakonske naloge in podpira okoljevarstvene politike preko osveščanja javnosti. Poleg nalog gospodarske javne službe, družba opravlja tudi storitve kliringa in informacijske storitve za podjetje BSP Energetska Borza d.o.o., storitve poročanja RRM - REMIT ter svetovalne storitve s področja energetike. Na strani 92 se nahaja finančno poročilo, iz katerega izhaja, da se po Pravilih o sodilih v družbi poslovanje evidentira na naslednji način: 1. Izvajanje dejavnosti javne službe, ki obsega izvajanje koncesijske pogodbe (v nadaljevanju: GJS) se vodi ločeno od izvajanja tržnih in nereguliranih dejavnosti (v nadaljevanju: tržna dejavnost); 2. Znotraj GJS se izvajata dve javni službi, in sicer: • operater trga, • center za podpore. Posredni stroški in prihodki se po dejavnostih razporedijo na podlagi sodila razmerje med neposrednimi stroški dela. Na podlagi tega sodila se nato določijo ključi za razmejevanje stroškov na način, da se ugotovi delež neposrednih stroškov dela posamezne dejavnosti oziroma službe oziroma poslovno izidne enote v skupnih neposrednih stroških dela. Ključi, ki so bili določeni na podlagi sodila določeni in uporabljeni v letu 2022, po dejavnostih, so naslednji: Operater trga 62,19 %, Center za podpore 28,45 %, Tržna dejavnost 9,36 %. Organ pripravlja izkaz poslovnega izida ločeno za dejavnost operaterja trga, centra za podpore, informiranja in ozaveščanja ter tržno dejavnost. Družba na podlagi zgoraj navedenih ključev izkazuje v letu 2022 čisti dobiček v vrednosti 3.513.616 EUR, od tega: • dejavnost gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko izkazuje dobiček v vrednosti 1.968.743 EUR, • dejavnost gospodarske javne službe centra za podpore izkazuje dobiček v vrednosti 1.320.738 EUR, v okviru katere pa se aktivnosti, vezane na informiranje in ozaveščanje vodijo po principu povračila stroškov s strani Eko sklada, • tržna dejavnost izkazuje dobiček v višini 224.135 EUR. Pravila o delovanju centra za podpore (Ur. l. RS, št. 88/16 in št. 172/21) v 35. členu določajo, da Center za podpore izvaja obračun in finančno poravnavo podpore oziroma odkupa elektrike. Center za podpore ima odprt poseben transakcijski račun, na katerem se vodijo vplačila in izplačila centra za podpore. Obračun in finančna poravnava se izvajata mesečno.

(18) V postopku pri IP št. 090-292/2023 je organ, z dopisom št. IZHOD-456-2347 z dne 4. 10. 2023, IP posredoval dokumentacijo in pojasnila. V dopisu je med drugim pojasnil, da je organ slovenski operater trga z elektriko in njegova osnovna dejavnost je izvajanje gospodarske javne službe operater trga z elektriko, ki obsega organiziranje trga z elektriko v ožjem pomenu besede in dejavnost centra za podpore - izvajanje podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije. Podporne sheme so instrument državne pomoči (subvencij), potrjen s strani Evropske unije. Center za podpore izvaja dve vrsti podpor, in sicer zagotovljeni odkup elektrike in obratovalno podporo. Pri zagotovljenem odkupu center za podpore prevzema elektriko in jo plačuje po ceni, ki je določena, skladno z odločbo o dodelitvi podpore, ki jo izda Agencija za energijo. Pri obratovalni podpori pa Center za podpore ne prevzema in ne plačuje elektrike, temveč na podlagi proizvedenih neto količin elektrike le izplačuje obratovalno podporo. Center za podpore na podlagi dokončne in izvršljive odločbe o dodelitvi podpore, ki jo izda Agencija za energijo, z upravičencem do podpore sklene pogodbo o zagotavljanju podpore. Slednja je v večini primerov podvržena odstopu v zavarovanje, npr. kot neka vrsta zavarovanja pri pridobitvi kredita za izgradnjo proizvodne naprave. Kot center za podpore je tako organ z dolžnikom (družbo …….) sklenil tri pogodbe o zagotavljanju podpore, na podlagi katerih je dolžniku izplačeval podporo. Dolžnik oziroma njegovi upniki so organ obvestili o odstopu terjatev dolžnika do organa v zavarovanje več upnikom, prav tako je v zvezi z odstopljenimi terjatvami prejel sklep o rubežu terjatev v korist izvršilnih upnikov. Ko je organ prejel sklep sodišča o rubežu, je nastal dvom, kateri od upnikov ima prednost pri poplačilu, zato je organ sredstva upravičenca do podpore dolžnika zadrževal, da ne bi prišlo do napačnega plačila oziroma dvojnega plačila, če bi sredstva nakazal napačnemu upniku, in sicer do sklenitve sporazuma z družbo …... Pojasnil je tudi, da je organ v pogodbenem razmerju le z dolžnikom, ostali subjekti, ki jih v zahtevi omenja prosilec, pa so dejansko upniki dolžnika. Organ je v okviru prve in tretje alineje zahteve, v zvezi s katerimi organ zatrjuje, da se ne nanašajo na delovno področje in dejavnost organa, prepoznal kot zahtevane dokumente elektronska sporočila, dopis ter sporazum sklenjen z družbo ….., s prilogami. Kot že navaja organ, tudi IP ugotavlja, da se dokumentacija nanaša na vprašanje, komu naj organ plača sredstva obratovalne podpore namesto upravičencu do te podpore. Organ je to dokumentacijo prejel iz naslova izvrševanja plačil na podlagi obveznosti, ki so nastale za organ kot izvajalca gospodarske javne službe dejavnosti centra za podpore, zato zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa.

(19) Iz Komentarja ZDIJZ izhaja, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti organa (Senko Pličanič, ur.: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 82). Termin delovnega področja organa se deloma naslanja na Uredbo o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, iz katere izhaja, da gre pri informacijah iz delovnega področja organa za informacije, ki nastanejo pri delu organa (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Podobno izhaja tudi iz Priporočila SE št. 2 (2002), ki pojem uradnega dokumenta razlaga kot vse informacije, ki so povezane s katerokoli javno ali upravno funkcijo organa. Široka opredelitev izhaja tudi iz Obrazložitvenega poročila Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki razlaga, da so uradni dokumenti vsi tisti, ki jih organi oziroma javni uslužbenci prejmejo (ali ustvarijo) v zvezi z opravljanjem svojih nalog. Opredelitve, ki se pojavljajo v teoriji, so torej zelo široke in ne izključujoče; opravljanje javnopravnih nalog oz. dejavnosti, delo organa, opravljanje nalog itd. so pojmi, ki jasno kažejo na to, da je delovno področje organa celokup (javnopravnih) aktivnosti, ki jih izvaja organ brez omejevanja zgolj na temeljna področja, zaradi katerih je bil ustanovljen, temveč z vključevanjem vseh področij, na katerih deluje. Ministrstvo za javno upravo je v mnenju št. 090-118/2011/2 z dne 15. 11. 2011 interpretiralo informacije z delovnega področja organa tako, da je navedlo, da so informacije javnega značaja praviloma vsi dokumenti, s katerimi razpolaga organ. MJU je v citiranem mnenju poudarilo, da se lahko informacija nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa. Informacije javnega značaja so torej vsi dokumenti, ki so kakorkoli povezani s programi delovanja, posameznimi postopki, ki jih vodi organ, notranjimi predpisi, katerim so podvrženi delavci organa in organ, dokumenti, ki izkazujejo finančno poslovanje itd.

(20) Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (glej npr. sodbo št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007) poudarja, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Zakonitost poslovanja in delovanja, odločitve organa, zakonske dolžnosti organa, dolžnosti, ki jih ima organ kot delodajalec, ukrepi oz. odločitve, ki jih drugi organi sprejmejo vezano na delovanje organa, finančne posledice, varnost in zdravje pri delu, posamezni postopki, ki jih vodi organ, notranje delovanje ipd., vsekakor so informacije, ki nastanejo pri izvajanju javnopravnih nalog organa, oz. nalog, ki so javnopravno regulirane, zato so nedvomno informacije javnega značaja. V delovno področje organa sodi tudi izvrševanje plačil podpore, ki jih organ dodeljuje upravičencem do podpore. Zgolj dejstvo, da pri dokumentu sodeluje oziroma da dokument zadeva drug subjekt kot upravičenca do podpore iz odločbe o dodelitvi podpore, nikakor ne pomeni, da ne gre za informacijo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem pristojnosti organa. Že sama definicija informacije javnega značaja namreč govori o tem, da gre za dokument, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

(21) IP je vpogledal v zahtevano dokumentacijo (sporazum, elektronska sporočila,…) in ugotavlja, da ne gre za dokumente, ki bi jih organ prejel po pomoti in katerih vsebina se ne bi nanašala nanj ali na njegovo delovanje. Gre namreč za dokumente, ki jih je pripravil organ oziroma jih je prejel organ v zvezi z izvrševanjem plačil upravičencu (oziroma njegovim upnikom) do podpor in obravnava izključno vprašanja povezana z njegovim delovanjem. Dokumentov, ki urejajo civilnopravna razmerja upravičenca do podpor (in so priloga sporazuma) organ res ni izdelal sam, kar pa je za presojo, ali gre za informacijo javnega značaja, irelevantno, saj dejstvo, da jih ni izdelal sam, ni obvezna sestavina zakonske definicije informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Stališča organa, da dokument ne sodi v njegovo delovno področje, posledično ni mogoče upoštevati, saj je v nasprotju tako z načelom odprtega delovanja organov zavezancev, kot tudi s samo opredelitvijo delovnega področja posameznega organa širšega javnega sektorja. Navedeno je potrjeno tako v pravni teoriji kot v upravni in sodni praksi, kar je IP pojasnil v predhodnih odstavkih. Za pojem informacije javnega značaja je odločilno, da zavezanec z informacijo dejansko razpolaga in da jo je pridobil v zvezi z izvajanjem nalog oz. dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi, ni pa odločilno vprašanje, kdo je »originator« oz. avtor zahtevane informacije. Dejstvo, da so določeni dokumenti zasebnopravne narave, bi na presojo, ali gre za informacije javnega značaja, lahko vplivalo, če dokumenti z dejavnostjo organa ne bi bili v ničemer povezani. V obravnavani zadevi pa so dokumenti, ki so sicer zasebnopravne narave (pogodbe, sporazumi, notarski zapisi, ipd.), povezani z izvrševanjem nalog organa kot izvajalca gospodarske javne službe, predstavljajo pravni temelj, na podlagi katerega organ svoje obveznosti izpolnjuje drugim upravičencem (iz pogodbenih oziroma drugih pravnih naslovov – izvršilnih naslovov) in ne upravičencu do podpore iz odločbe o dodelitvi podpore. IP tako zaključuje, da se vsi dokumenti, ki jih je organ prepoznal kot zahtevane dokumente, nanašajo na delovno področje organa.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

(22) V zvezi s prvo, drugo in tretjo alinejo zahteve se je organ skliceval na izjemo poslovne skrivnosti organa. Glede prve in tretje alineje pa tudi na poslovno skrivnost drugih udeležencev. Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek 2. člena ZPosS). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Za presojo, ali predmetni dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po ZPosS, je torej nujno, da izpolnjujejo vse tri naštete pogoje iz 2. člena ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona,[2] pomeni poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

(23) Organ se je za utemeljitev, da je podana izjema poslovne skrivnosti, skliceval zgolj na interni Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe Borzen, d. o. o. Pri tem je navedel, da 5. člen določa, da se kot poslovna skrivnost organa štejejo podatki in informacije, v katerikoli obliki in na kateremkoli mediju, ki se med drugim nanašajo na opravljanje dejavnosti centra za podpore in so v neposredni povezavi s strateškimi in poslovnimi interesi družbe, razen agregiranih podatkov oziroma podatkov, katerih razkritje je obvezno po zakonu ali drugih aktih družbe ter podatki članov podporne sheme. Pri tem IP ugotavlja, da so sicer z oznako poslovna skrivnost označeni določeni, a ne vsi dokumenti, ki jih je organ prepoznal kot zahtevane dokumente v okviru prve, druge in tretje alineje zahteve. IP tako ugotavlja, da je vsaj delno izpolnjen tretji pogoj za poslovno skrivnost organa. V zvezi s tržno vrednostjo, kot drugim pogojem iz 2. člena ZPosS, IP najprej pojasnjuje, da je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem velja še poudariti, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. V skladu s sodno prakso je dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[3] Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe.[4]

(24) Organ v konkretnem primeru tržne vrednosti informacij ni utemeljil. Zgolj s sklicevanjem na poslovno skrivnost po presoji IP, ni mogoče zadostiti dokaznemu standardu tržne vrednosti informacije, ampak morajo biti te okoliščine konkretno izkazane. Ker organ tega ni storil, drugi pogoj poslovne skrivnosti glede zahtevanih dokumentov, po presoji IP, ni izkazan.

(25) IP na tem mestu poudarja, da za organ, ki je izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila po 1. členu ZDIJZ, v skladu z 2. členom ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Zato mora biti organ pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktiven. Zgolj izjemoma, ko deluje na trgu in podatek zanj pomeni konkurenčno prednost, oziroma bi lahko vplival na njegov tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njegovo javnopravno poslanstvo, lahko organ takšen podatek označi kot poslovno skrivnost. Pri tem pa je vselej treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot tak zavezan k preglednemu poslovanju, in da njegov položaj ni primerljiv z ostalimi pravnimi osebami, ki prosto delujejo na trgu. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva za namen izvajanja javne službe oziroma v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon.

(26) Zahtevani dokumenti se nanašajo na izplačevanje obratovalnih podpor, kar organ izvaja v okviru javne službe. Prav tako gre za dokumente, ki se nanašajo le na izvršitev izplačila obratovalnih podpor namesto upravičencu do izplačila drugim subjektom, torej ne gre pri tem v ničemer za tržno dejavnost in ni mogoče govoriti o konkurenčnem položaju na trgu. Upoštevaje navedeno IP ni mogel slediti odločitvi organa, da dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost organa, saj se nanašajo na dejavnost, ki jo organ izvaja kot javno službo, in kot taki ne morejo imeti tržne vrednosti, ki jo kot pogoj za določitev poslovne skrivnosti določa 2. člen ZPosS. Ob tem IP poudarja, da se mora organ kot izvajalec javne službe zavedati svojega javnopravnega poslanstva, zaradi katerega je bil ustanovljen, in svojega delovanja ne more gledati zgolj skozi prizmo tržne dejavnosti v delu, ki se nanaša na javnopravno delovanje, ki ga izvaja kot javno službo. Ker gre pri opravljanju javne službe za družbi nujno potrebno dejavnost, preko katere se zadovoljujejo javne dobrine in storitve, ki jih v javnem interesu trajno in nemoteno zagotavlja državna ali lokalna skupnost, je pri zagotavljanju javne službe pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Ker gre torej pri delovanju organa za izvajanje javne službe, kar je v javnem interesu, se mora ta zavedati, da ima pri tem izreden pomen nadzor javnosti in posledično, da so njegovi interesi in koristi pri izvajanju te dejavnosti omejeni. Organ ne more zatrjevati poslovne skrivnosti za dokumente, ki izkazujejo javnopravno delovanje in morajo biti podvrženi transparentnosti. S tem se zagotavlja učinkovit nadzor nad njegovim delovanjem, kar zmanjšuje korupcijska tveganja, veča vestnost, poštenost, skrbnost in zaupanje, kar prispeva k temu, da ima tak subjekt večjo legitimnost, da se poveča zaupanje v razmerju do njega in da se poveča odgovornost organa do vseh državljanov v demokratični družbi. Organ pri svojem delovanju nedvomno zasleduje javni interes, kar pomeni, da so pomembni vsi temeljni podatki, na katerih temeljijo odločitve organa, ki jih ima javnost pravico izvedeti, zato je že pojmovno nemogoče, da bi tovrstni podatki v celoti predstavljali poslovno skrivnost. Glede na vse navedeno je IP torej zaključil, da zahtevani dokumenti, katerih vsebina se nanaša na izvajanje javne službe, ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti organa.

(27) Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na poslovno skrivnost tretjih, se je IP opredelil tudi do vprašanja, ali je podana izjema poslovne skrivnosti tretjih. Za ta namen je k morebitni stranski udeležbi pozval družbe …., ……, …., Banka …. d. d., …., odvetnika ….. ter ….. – v stečaju, po stečajnem upravitelju ……... Od vseh pozvanih je le Banka ….., d. d., priglasila stransko udeležbo in v zvezi z notarskima zapisoma št. SV 1358/2016 z dne 15. 9. 2016 in št. SV 1179/2019 z dne 24. 12. 2019, v katerih je pogodbena stranka, navedla, da se pridružuje razlogom organa za zavrnitev zahteve in da ne gre za informacije javnega značaja. Obenem je izpostavila, da mora skladno s 145. členom ZBan-3 kot zaupne varovati vse podatke in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, pri čemer dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja le v primerih, ki jih opredeljuje 146. člen navedenega zakona. Podatki iz navedenih notarskih zapisov predstavljajo bančno tajnost v smislu 145. člena ZBan-3, obenem pa ne predstavljajo izjem v smislu 146. člena ZBan-3. Dolžnost varovanja zaupnosti je bila prav tako dogovorjena v Pogodbi o prodaji terjatev z dne 23. 12. 2019, ki je priloga notarskega zapisa opr. št. SV 1179/2019 z dne 24. 12. 2019, in sicer v 14. točki navedene pogodbe, ki določa, da je predmetna pogodba, skupaj z vsemi prilogami in podatki, ki jih vsebuje, strogo zaupna in se ne sme razkriti katerikoli tretji osebi brez predhodnega izrecnega soglasja druge pogodbene stranke. Banka meni, da bi kakršnokoli razkritje podatkov iz navedenih notarskih zapisov, oziroma posredovanje predmetnih notarskih zapisov prosilcem, pomenila kršitev določb ZDIJZ, saj ne gre za informacije javnega značaja. Prav tako bi bilo takšno razkritje v nasprotju z določbami ZBan-3, saj bi pomenilo kršitev zaupnosti, ki je bila dogovorjena med pogodbenima strankama.

(28) Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti organa v 6. členu določa, da imajo naravo poslovne skrivnosti sami po sebi tudi vsi podatki in informacije v materialni ali nematerialni obliki, ki jih kot take opredelijo poslovni partnerji, državni organi ali druge organizacije. Ne glede na to, se kot poslovna skrivnost štejejo vsi podatki in informacije, ki so s strani tretjih oseb zaupani organu za pripravo ponudb in pogodb oziroma v okviru izvajanja vseh vrst projektov, razen v primeru, kadar je razkritje informacij obveznost po zakonu ali drugih aktih družbe. IP prav tako ugotavlja, da so dokumenti v pretežni meri označeni kot poslovna skrivnost, zato zaključuje, da je vsaj delno izpolnjen tretji pogoj za poslovno skrivnost tretjih. Ker iz zahtevanih dokumentov ni izhajalo izpolnjevanje ostalih dveh pogojev, ki jih določa ZPoS, je IP v postopek pritegnil pravne osebe, na katere se zahtevani dokumenti nanašajo in odvetnika ….., ki je zastopal družbo ….. oziroma ….. Od vseh pozvanih v postopek se je odzvala le Banka …., ki se je sklicevala na določbe Zakona o bančništvu, v skladu s katerim morajo banke varovati podatke komitentov kot zaupne. V svoji dosedanji praksi se je IP že opredelil do vprašanja, ali Zakon o bančništvu predstavlja dodatno izjemo glede na ureditev dostopa do informacij javnega značaja. Sprejel je stališče, da Zakon o bančništvu ne določa posebne izjeme, ampak da se tudi bančni podatki presojajo v skladu z ZDIJZ. V odločbi št. 090-269/2017 z dne 15. 1. 2027 je IP v postopku s pritožbo zoper odločbo SID banke sprejel enako stališče v zvezi z ZBan-2. Smiselno enako stališče, da določbe ZBan-2 ne predstavljajo posebne izjeme, pa je IP sprejel tudi v postopku zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (odločba IP št. 090-199/2016) in v postopku z Banko Slovenije odločba IP št. 090-328/2021 z dne 1. 3. 2022. Ker določbe načela zaupnosti iz Zakona o bančništvu ne predstavljajo posebne izjeme, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(29) Ker Banka …. ni navedla in dokazala izpolnjevanja prvega in tretjega pogoja za poslovno skrivnost, je IP zaključil, da izjema poslovne skrivnosti ni podana. Z vpogledom v zahtevana dokumente je IP prav tako ugotovil, da dokumenti, v zvezi s katerimi se je na poslovno skrivnost sklicevala stranska udeleženka, predstavljajo notarske zapise določb tipskih pogodb (kreditna, pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje, pogodba o potrditvi odstopa), ki ne vsebujejo posebnega znanja, so splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Bistveni del, ki se nanaša na višino kredita, čas vračanja, obrestno mero, ipd., pa so javno objavljeni v AJPES, saj je družba …., ki je bila prav tako sopogodbenica, v stečaju in je njeno poslovanje transparentno po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Prav tako je pritrditi argumentom prosilcev, da je namen načela zaupnosti, da banka varuje podatke komitentov. Slednji so bili v postopek pritegnjeni zaradi varstva njihovih pravic in interesov. Ker se pozivu niso odzvali, prav tako pa so zadevne sporazume in pogodbe priložili nadaljnjim sporazumom ter jih tako »razkrili« drugim, IP zaključuje, da so se načelu zaupnosti odpovedali. Banka sama pa ni navedla drugih razlogov, zaradi katerih bi naj pogodbe in notarski sporazumi ne bili razkriti. Med zahtevanimi dokumenti pa se nahajajo tudi Pogodbe o podpori, sklenjene med družbo ….. in organom. V zvezi s temi dokumenti sicer organ navaja, da niso predmet zahteve, a jih je kljub temu prepoznal kot zahtevane dokumente, saj so priloga notarskega zapisa SV št. 383/2023. V zvezi z dostopom do Pogodb o podpori organ nima zadržkov, saj navaja, da so podatki poslovnega odnosa organa in upravičenca iz naslova pogodbe o zagotavljanju podpore informacije javnega značaja in javnosti dostopne. Ker je izpolnjevanje navedbenega in dokaznega bremena v skladu z upravno sodno prakso za pogoj tržne vrednosti na tistem, ki ga zatrjuje, česar pa stranska udeleženka ni izpolnila, IP ugotavlja, da ni izpolnjen. Obenem IP ugotavlja, da se stranska udeleženka na varstvo poslovne skrivnosti sklicuje predvsem z ozirom na sopogodbenike banke. Ker je IP vse sopogodbenike pozval, da varujejo svoje pravice in interes v postopku, vendar pa se na poziv k udeležbi niso odzvali in ker bi morali biti vsi trije pogoji za poslovno skrivnost podani kumulativno, IP zaključuje, da izjema poslovne skrivnosti za vse zahtevane dokumente tudi z vidika tretjih in ne samo organa, ne obstaja.

Dokumenti iz druge alineje zahteve prosilcev

(30) Z drugo alinejo sta prosilca zahtevala »pravne podlage, ki so bile posredovane kolegiju za odločanje o poplačilu izvršilnega upnika – sklepe kolegija ter vse priložene dokumente in utemeljitve diametralno nasprotne odločitve glede na do takrat zastopano stališče (in zastopano še naprej v drugih primerih)«. Organ je v tem delu kot zahtevane dokumente prepoznal poročila za kolegij in sklepe kolegija organa. Zavrnilno odločitev pa je, poleg izjeme iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, do izpolnjevanja katere se je IP opredelil že zgoraj, utemeljil s sklicevanjem na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6 člena ZDIJZ. Organ je opravil specifični škodni test in ugotovil, da bi razkritje informacij, ki jih je zahteval prosilec, ogrozilo proces »notranjega razmišljanja« organa. Navedeno je zlasti pomembno tudi z vidika, ker je v zvezi s problematiko, ki je bila obravnavana tudi na kolegiju organa, zoper organ v teku več (istovrstnih) sodnih postopkov in bi razkritje tovrstnih informacij lahko škodovalo njihovi izvedbi. Med drugim je zoper organ še vedno v teku tudi postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr št VII Pg 1367/2022, v katerem kot tožnik nastopa prosilec.

(31) Izjemo notranjega delovanja določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (t. i. specifični škodni test).

Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(32) IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti.

(33) Zahtevani dokumenti so bila poročila za kolegij organa in sklepi iz zapisnikov kolegija organa v zvezi z izplačili podpor družbe …. drugim subjektom. Glede prvega pogoja IP ugotavlja, da je ta izpolnjen, saj gre za poročila, ki jih pripravlja določena organizacijske skupina organa za kolegij organa, da je o problematiki obveščen na nivoju družbe. V obliki zapisnika oziroma sklepov pa v zvezi s posamezno tematiko kolegij organa sprejme oziroma potrdi določeno odločitev, z njimi zunanji deležniki niso seznanjeni in gre tako za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, zato je po mnenju IP prvi od pogojev za 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen. V nadaljevanju se je IP opredelil do drugega pogoja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(34) V zvezi z drugim pogojem za izpolnitev izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, morajo obravnavani dokumenti oz. podatki prestati še t.i. specifični škodni test, kar pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pojem »motnje« je treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Takšno stališče je izoblikovala tudi sodna praksa.[5] Glede na prakso Vrhovnega sodišča RS (Sklep X Ips 320/2010, z dne 1. 9. 2011) je za izpolnitev drugega dela pogoja izjeme po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnje procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. XIps 1613/2011-28 izhaja, da motnje – pri delovanju organa – pomenijo pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa) in ne resno ogroženost. Z resno ogroženostjo je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti.

(35) IP ugotavlja, da organ motenj v smislu 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, sploh ni utemeljeval. Skliceval se je zgolj na to, da gre za proces notranjega razmišljanja in povezal to z izjemo varstva sodnega postopka ter dejstva, da med organom in prosilcema teče več sodnih postopkov (pri čemer je navedel le opr. št. VII Pg 1367/2022), ki bi jim razkritje zahtevanih podatkov škodovalo. Iz prakse Upravnega sodišča RS (sodba opr. št. IV U 117/2022-15, z dne 10. 1. 2023, tč. 16), je razviden namen izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter kaj je mišljeno s pojmom notranje razmišljanje, in sicer se s to izjemo varuje usklajevanja, potek razprave, osebne poglede in zaznave posameznih članov, notranji posvetovalni postopek, ne pa sprejetih odločitev in končnih stališč. IP tako ugotavlja, da čeprav se organ sklicuje na varstvo »notranjega razmišljanja«, ta iz poročil in zapisnikov ne izhaja, saj iz zapisnikov ni razvidno, na primer, mnenje posameznega zaposlenega o sprejeti odločitvi, niti razprava o določeni problematiki. Nasprotno iz navedenih zapisnikov izhaja strnjen enoten zapis kronoloških korakov v postopku sprejema končne odločitve poplačila sredstev podpore upravičenca .. Ne izhajajo razzlogovanja o posameznih pravnih podlagah, oziroma podrobni argumenti odločitve oziroma razprava. Navedeni postopkovni koraki pa so razvidni iz komunikacije z odvetnikom .. in sprejeto končno obliko sporazuma. Odločitve organa, ki so navedene v zapisnikih, so že realizirane, zato njihovo post festum razkrivanje ne bi moglo tudi teoretično privesti do motenj v notranjem delovanju. Iz zapisnikov tako ne izhajajo informacije, s katerimi ne bi bili zunanji deležniki že seznanjenji, saj sta se je z njimi seznanili ne(posredno) vsaj družbi …. in ... Iz vsega zgoraj navedenega po oceni IP zahtevana poročila za kolegij in zapisniki kolegija ne izpolnjujejo drugega pogoja za obstoj izjeme notranjega delovanja, zato izjema notranjega delovanja za zahtevane zapisnike ni podana.

(36) Zelo pavšalno se organ sklicuje na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi). Pri tem je navedel, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče postopek opr št VII Pg 1367/2022, v katerem kot tožnika nastopata prosilca. IP ugotavlja, da tudi v tem delu organ ni izpolnil navedbenega in dokaznega bremena. Zgolj (neizkazano) dejstvo obstoja medsebojnega spora ne zadostuje, da je za poročila za kolegij in zapisnike kolegija podana izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot prvo, organ ni navedel in izkazal, da bi bili navedeni dokumenti pridobljeni ali sestavljeni zaradi gospodarskega spora opr. št VII Pg 1367/2022, niti da bi razkritje teh dokumentov škodovalo njegovi izvedbi.

Osebni podatki

(37) Ker je IP s to odločbo ugotovil, da izjeme, na katere se je skliceval organ, za zahtevane dokumente ne obstajajo, je po uradni dolžnosti preveril obstoj drugih morebitnih izjem. V zahtevanih dokumentih se nahajajo tudi osebni podatki. Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).

(38) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(39) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti.

(40) IP ugotavlja, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo imena in priimki zaposlenih pri organu in njihovi elektronski naslovi, imena in priimki ter elektronski naslovi odvetnikov v vlogi pooblaščencev strank, imena in priimki zakonitih zastopnikov družb ter njihovi podatki o datumu rojstva, EMŠO, davčne številke in številke osebnih izkaznic. IP ugotavlja, da zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, prav tako pa ni našel druge pravne podlage za njihovo razkritje, zato je z izrekom te odločbe naložil, da organ prekrije imena in priimke zaposlenih pri organu in njihove elektronske naslove, razen imena in priimka direktorja organa. Varovani osebni podatki namreč niso podatki o imenu, priimku, podpisu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1), Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06 s spremembami in dopolnitvami; ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSReg). Te določbe so torej podlaga za razkritje imen, priimkov, podpisov, delovnih mest oziroma položajev družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje v gospodarskih družbah, ki so navedeni v obravnavani dokumentaciji, IP pa je z izrekom te odločbe naložil prekritje datumov rojstva, EMŠO, davčne številke in številke osebnih izkaznic teh oseb. Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo podatki o odvetnikih (ime, priimek, naslov, telefonska številka, številka faksa, elektronski naslov), ki so navedeni v obravnavani dokumentaciji kot zastopniki strank. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavani dokumentaciji pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je treba, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka ter ostalih podatkov, ki so javno dostopni v imeniku odvetnikov, pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Odvetniki v konkretnem primeru torej ne nastopajo kot fizične osebe, ampak kot poslovni subjekti v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Takšno stališče v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov je IP zavzel že v preteklih odločitvah (npr. odločbi IP št. 090-31/2013/19 z dne 22. 11. 2013 in št. 090-122/2015 z dne 4. 6. 2015). Z izrekom te odločbe pa je IP naložil prekritje imen in priimkov upnikov iz zastavne pravice in elektronskih naslovov zakonitih zastopnikov, saj za njihovo razkritje IP ni našel praven podlage. 

(41) V pritožbi prosilca vztrajata, da je podana bistvena kršitev pravil postopka, ker je o dostopu do informacij javnega značaja odločala uradna oseba, ki je sodelovala pri nastajanju dokumentacije, ki je predmet zahteve. Pri tem se sklicujeta na 4. točko 35. člena ZUP v delu, ki določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. IP ugotavlja, da je treba navedeno določbo razumeti z vidika dostopa do informacij javnega značaja na način, da ista oseba ne sme odločati o zahtevi za dostop na prvi stopnji in na pritožbeni stopnji. Na prvi stopnji je postopek dostopa do informacij vodila in odločila gospa Maja Petrovič, podpisnica pa je bila tudi direktorica organa gospa Mojca Kert. O pritožbi pa odloča IP, vodi pa uradna oseba IP. Navedeni osebi organa pa nista sodelovali pri odločitvi tudi v pritožbenem postopku. IP tako zaključuje, da bistvena kršitev postopka zaradi tega, ker je pri odločitvi ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi morala biti po zakonu izločena, ni podana.

(42) Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilcev delno utemeljena. IP je pritožbi ugodil v delu, ki se nanaša na dostop do prve, druge in tretje točke njune zahteve, ker je ugotovil, da gre za delovno področje organa in da izjeme, ki jih je zatrjeval organ (varstvo poslovne skrivnosti, izjema notranjega delovanja in varstvo sodnega postopka), niso podane. Glede dela zahteve, ki ji je organ ugodil (5. točka) oziroma je organ ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga (6. točka) ter v delu dokumentacije, s katero prosilca že razpolagata, oziroma sta jo ustvarila sama ter glede varovanih osebnih podatkov, za katere tudi IP ni našel pravne podlage za razkritje, je pritožbo prosilcev zavrnil. Organ je dolžan prosilcema posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena.

(43) Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilcev, tako da prosilca sama nosita svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(44) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(45) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Javno dostopen na spletnih straneh AJPES: https://www.ajpes.si/.

[2] Objavljeno na spletni strani Državnega zbora RS.

[3] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[4] Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.

[5] Iz prakse Upravnega sodišča RS na primer izhaja, da se je izjema notranjega delovanja nanaša na sklepe in kolegije ministrstva (Sodba št. I U 896/2015-8, z dne 11. 4. 2016) ali pa magnetogram seje Vlade RS (Sodba št. I U 1837/2014-25, z dne 11. 2. 2016.