dekorativna slika

prosilec - Biotehniška fakulteta

+ -
Datum:
16.10.2026
Številka:
090-390/2026
Kategorije:
Razno

Povzetek

Prosilec je zahteval dokumentacijo iz javnega naročila, organ je del dokumentacije prosilcu posredoval, drugi del zahteve pa je zavrgel, ker je bilo o zahtevi že odločeno. Prosilec je v pritožbi navajal, da zahteva ni bila ista, saj je zahteval dodatne dokumente, že posredovani dokumenti pa so bili prekomerno prekriti. IP je ugotovil, da je organ o delu zahteve prosilca že odločil, zato je ravnal pravilno, ko je zahtevo v tistem delu, v katerem je že bilo odločeno, zavrgel. Zgolj to, da prosilec isti zahtevi doda dodatne dokumente ne pomeni, da gre za drugačno zahtevo. Prav tako prosilec v okviru novega postopka ne more izpodbijati predhodne odločitve organa prve stopnje.

Odločba

Številka: 090-390/2026/3

Datum: 16. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ, ter prvega odstavka 248. člena in 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 8. 2026, zoper sklep Biotehniške fakultete, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 074-2/2026 z dne 7. 8. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 14. 8. 2026, zoper sklep Biotehniške fakultete št. 074-2/2026 z dne 7. 8. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je dne 19. 6. 2026 vložil zahtevo, in sicer za posredovanje informacij, ki se nanašajo na postopek javnega naročanja: Sukcesivna dobava sanitarnega materiala za potrebe UL, Biotehniške fakultete za obdobje treh let, JN001116/2026-SL1/01, datum objave 18. 2. 2026, in sicer za dostop do celotne ponudbe izbranega ponudnika ..., vključno s ponudbenim predračunom z nazivi ponujenega blaga, pakiranjem in ceno na enoto ter tehnične liste vseh ponujenih izdelkov, vseh računov in dobavnic izdanih na podlagi navedene pogodbe od začetka veljavnosti pogodbe do dneva prejema zahteve.  Dokumente je zahteval v elektronski obliki.

(2)           Organ je dne 7. 8. 2026 izdal sklep št. 074-2/2026 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), s katerim je zahtevo v delu, ki se nanaša na dostop do celotne ponudbe izbranega ponudnika ..., vključno s ponudbenim predračunom z nazivi ponujenega blaga, pakiranjem in ceno na enoto ter tehnične liste vseh ponujenih izdelkov, zavrgel, saj je ugotovil, da je o zahtevi prosilca že pravnomočno odločil na podlagi njegove zahteve z dne 13. 4. 2026, in sicer z odločbo št. 074-1/2026 z dne 11. 5. 2026. Ker se dejansko stanje ali pravna podlaga nista spremenila, je bilo treba zahtevo prosilca zavreči. Organ je prosilcu posredoval račune in dobavnice podjetja … v zahtevanem obdobju.

(3)            Zoper izpodbijani sklep je prosilec vložil pritožbo. Navedel je, da je zahtevo že vložil, vendar je šele po prejemu dokumentacije ugotovil dejanski obseg prekritja informacij. Iz predloženega predračuna ni mogel ugotoviti, kateri konkretni izdelki so bili ponujeni, saj so bili prekriti nazivi artiklov, proizvajalci in drugi identifikacijski podatki. Prav tako v tehničnih listih ni bilo mogoče ugotoviti, na kateri posamezni izdelek se nanašajo. Posredovana dokumentacija tako ni omogočala dejanske presoje ponudbe in preveriti njene skladnosti z zahtevami javnega naročila, zato je prosilec vložil novo zahtevo. Meni, da zahteva ni ista, saj nova zahteva zajema tudi račune in dobavnice, o katerih predhodno ni bilo odločeno. Čeprav je prva odločba določala, da bodo prekriti nazivi, proizvajalci in določeni podatki iz tehničnih listov, iz same odločbe ni bilo mogoče ugotoviti, da bo zaradi takšnega prekrivanja onemogočena identifikacija ponujenih izdelkov. Gre za novo okoliščino, ki je postala znana šele po izvedenem delnem dostopu.

(4)           Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno in pravočasno ter vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 074-2/2026 z dne 19. 8. 2026, skupaj z vso dokumentacijo iz obeh postopkov dostopa do informacij javnega značaja.

Pritožba ni utemeljena.

(5)           Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP v zvezi z 259. členom ZUP, izpodbijani sklep preizkusil v delu, v katerem ga prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6)           V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilčevo zahtevo zavrgel, saj je v postopku ugotovil, da je o istovrstni prosilčevi zahtevi že odločil z zavrnilno odločbo, št. 074-1/2026 z dne 11. 5. 2026.

(7)           Organ se je pri zavrženju skliceval na določbo 129. člena ZUP. Ta določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

(8)           Na razloge iz 129. člena ZUP mora organ paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Ponovna odločitev o dostopu do istih dokumentov istega prosilca pri istem organu, pa bi, ob upoštevanju dejstva, da je bilo o dostopu do teh dveh dokumentov enkrat že pravnomočno odločeno, pomenila tudi poseg v pravno varnost in ne bi bila v skladu z vsebino pravice dostopa do informacije javnega značaja, ki v svojem bistvu pomeni pravico dostopa do dokumenta.

(9)           IP dalje pojasnjuje, da 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP dovoljuje izdajo sklepa o zavrženju, če gre za isto upravno zadevo. Ista upravna zadeva v postopku dostopa do informacij javnega značaja pomeni, da mora iti za istega prosilca in da je obseg zahtevanih podatkov v celoti identičen. Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, ne gre za isti upravno zadevo in tako ni izpolnjen eden od pogojev za uporabo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

(10)        Po vpogledu v dokumentacijo zadeve (izpodbijani sklep, prosilčevo zahtevo z dne 19. 6. 2026, odločbo organa št. 074-1/2016 z dne 11. 5. 2026 in prosilčevo zahteva z dne 13. 4. 2026) je IP ugotovil, da se prosilčeva zahteva z dne 19. 6. 2026 v prvem delu nanaša na dostop do istovrstnih dokumentov (celotna ponudba izbranega ponudnika ..., ponudbeni predračun z nazivi ponujenega blaga, pakiranjem in ceno na enoto ter tehnične liste vseh ponujenih izdelkov) kot prosilčeva zahteva z dne 13. 4. 2026, s katero je prosilec zahteval  iste dokumente in o kateri je organ odločil z delno ugodilno odločbo št. 074-1/2016 z dne 11. 5. 2026. Iz pritožbenega postopka izhaja, da prosilec zoper odločbo št. 074-1/2016 z dne 11. 5. 2026 ni vložil pritožbe, zato je IP zaključil, da je odločba št. 074-1/2016 z dne 11. 5. 2026, dokončna in pravnomočna (224. in 225. člen ZUP).

(11)        Ker je bilo torej o isti upravni zadevi (istovrstnih dokumentih) istega prosilca, že pravnomočno odločeno s pravnomočno odločbo organa, št. 074-1/2016 z dne 11. 5. 2026, je bila odločitev organa, da prosilčevo zahtevo z dne 19. 6. 2026 zavrže, pravilna in zakonita.

(12)        Na drugačno odločitev IP, pritožbene navedbe ne morejo vplivati. Prosilec ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da zahtevi nista bili identični, saj je v zahtevi z dne 19. 6. 2026 zahteval še dodatne dokumente (račune in dobavnice). Slednje ne vpliva na to, da je bil prvi del zahteve isti, organ pa je zavrnil zahtevo prosilca le v tistem delu, v katerem je bila zahteva ista. V delu, v katerem je prosilec dne 19. 6. 2026 zahteval dodatne dokumente, je organ zahtevo obravnaval in dokumente prosilcu posredoval. Za presojo pravilnosti postopanja organa je namreč treba razlikovati med delom zahteve, ki se nanaša na dokumente, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, in delom zahteve, ki se nanaša na dodatne dokumente, ki v predhodnem postopku niso bili predmet odločanja. Organ je zahtevo zavrnil le v prvem delu (glede dokumentov, o katerih je že bilo odločeno), torej glede tistega dela zahteve, ki se vsebinsko prekriva s prejšnjo zahtevo. Takšno postopanje organa je bilo pravilno in zakonito. Drugačna razlaga bi pomenila, da bi bilo mogoče ponovno odpreti že zaključeno upravno zadevo zgolj s tem, da prosilec v novi zahtevi, poleg že obravnavanih dokumentov, zahteva še dodatne dokumente. Takšna razlaga bi nasprotovala namenu 129. člena, ki je v zagotavljanju pravne varnosti in preprečevanju ponovnega odločanja o isti stvari, kadar za to niso izpolnjeni zakonski pogoji. S tem, ko je organ zahtevo obravnaval po vsebinsko ločljivih delih in vsebinsko odločil o dokumentih, ki niso bili predmet prejšnjega postopka, zavrgel pa zahtevo v delu, v katerem je bilo že pravnomočno odločeno, je ravnal pravilno. S tem je zagotovil, da je prosilec prejel vsebinsko odločitev o novih zahtevah, hkrati pa preprečil ponovno odločanje o že rešeni zadevi.

(13)        Prav tako je treba kot neutemeljeno zavrniti pritožbeno navedbo, da je prosilec šele po prejemu dokumentov, ugotovil kakšen je dejanski obseg in posledice prekritih podatkov iz odločbe organa št. 074-1/2016 z dne 11. 5. 2026 ter da je šele po izvedenem delnem dostopu ugotovil, da bo prejel dokumente, ki ne bodo omogočali preverjanja ponudbe, skladnosti med ponujenim in dobavljenim blagom. Prosilec v pritožbenem postopku zoper sklep o zavrženju druge zahteve ne more navajati razlogov, s katerimi bi želel vsebinsko izpodbijati predhodno odločbo. V zvezi s tem je treba poudariti, da sta predmet odločanja in pravni okvir preizkusa zakonitosti odločbe o prvi zahtevi drugačna od predmeta odločanja o sklepu, s katerim je bila druga zahteva zavržena. S pritožbo zoper sklep o zavrženju se namreč presoja pravilnost in zakonitost procesne odločitve o nedopustnosti ponovnega odločanja o isti upravni zadevi, ne pa ponovno vsebinska pravilnost predhodne odločbe. Prosilec bi te navedbe moral uveljavljati v okviru pritožbe zoper odločbo št. 074-1/2016 z dne 11. 5. 2026, prosilčevo poznejše spoznanje, da se z odločitvijo ne strinja, pa ne pomeni, da lahko vloži novo zahtevo za iste dokumente in nato v pritožbi zoper sklep o zavrženju, uveljavlja razloge, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost prve odločbe. Takšna pritožba namreč ni nadomestilo za pravočasno vloženo pritožbo zoper prvo odločbo, ki je prosilec ni vložil. Nasprotna razlaga bi omogočala obid zakonsko določenih rokov za uveljavljanje pravnih sredstev in bi izničila pomen pravnomočnosti oziroma dokončnosti predhodne odločitve. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nestrinjanje prosilca z odločitvijo organa v predhodni zadevi, ki je že pravnomočno zaključena, tako ne morejo vplivati na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, zato je treba tudi ta pritožbeni ugovor zavrniti kot neutemeljen.

(14)        Upoštevaje vse navedeno, je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v zvezi z 259. členom ZUP.

(15)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila                                                                       

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke