prosilec - Barsos d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je na organ vložil zahtevo za dostop do podatkov na podlagi Zakona o odvetništvu in Zakona o pacientovih pravicah. Organ je zahtevo prosilca obravnaval po ZDIJZ, prosilec pa je v pritožbi temu nasprotoval. IP je ugotovil, da je odločba organa nična, saj prosilec ni vložil zahteve po ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-181/2024/2

Datum:   31. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … z dne 25. 4. 2024, zoper odločbo BARSOS-MC d. o. o., Gregorčičeva ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2/2024 z dne 10. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Odločba BARSOS-MC d. o. o. št. 2/2024 z dne 10. 4. 2024 je nična.

2.    Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je po svojem odvetniku dne 12. 3. 2024 na organ naslovil prošnjo za posredovanje podatkov in dokumentacije. Prosilec je uvodoma opisal zgodovino obravnave pri organu, pri katerem se je zdravil kot pacient. Od organa je želel prejeti številne dokumente, ki jih je organ sprejel, izdal ali prejel, v povezavi z njegovo obravnavo. Dokumente je zahteval na podlagi 41. člena Zakona o pacientovih pravicah.

(2) Organ je dne 10. 4. 2024 izdal odločbo št. 2/2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval določene dokumente glede ukrepov, protokolov in izsledkov preiskave, izvedene januarja. Zahtevo prosilca je v ostalem delu zavrnil. Organ je ugotovil, da zahteva ni bila utemeljena na ZDIJZ, da pa iz narave zahteve izhaja, da gre za dostop do informacij javnega značaja. Organ je v postopek pozval tudi Inštitut za patologijo, ki stranske udeležbe v postopku ni priglasil. Organ je v postopku ugotovil, da z določeno dokumentacijo ne razpolaga. Glede preostale dokumentacije je organ ugotovil, da predstavlja izjemo dokumenta v postopku izdelave in varstva upravnega postopka.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec 25. 4. 2024 vložil pritožbo in navedel, da ta ni pravilna in utemeljena. Prosilec je jasno navedel, da želi razpolagati z dokumentacijo, ki se izključno nanaša na njegov primer. Pri tem prosilec pojasnjuje, da dokumentacije ni zahteval na podlagi ZDIJZ, temveč na podlagi ZPacP, njegov pooblaščenec pa tudi na podlagi Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Prosilec meni, da dokumentacija, ki jo želi prejeti, ne predstavlja dokumentacije, do katere bi imel dostop skladno z določbami ZDIJZ, saj gre za dokumentacijo, ki nima javnega značaja in ni v interesu javnosti, prosilec pa je ni zahteval v interesu javnosti, temveč ker jo potrebuje zaradi uveljavitve svojih interesov in pravic. Prosilec ni zahteval dokumentacije, ki bi predstavljala informacijo javnega značaja, ampak točno določeno dokumentacijo, ki je vezana nanj in na njegov primer. Morda bi v določenem obsegu dokumentacija, ki jo je zahteval, lahko predstavljala dokumentacijo, do katere bi imel pravico dostopa kdorkoli, vendar pa to za obravnavano zadevo ni bistveno, prav tako pa prosilec niti ne želi, da bi s to dokumentacijo razpolagala tudi javnost. Prosilec je ponovno poudaril, da dokumentacijo zahteva zaradi uveljavitve svojih interesov, zato je zavrnitev na podlagi ZDIJZ neutemeljena in nepravilna. Dokumentacijo prosilec zahteva na podlagi 41. člena ZPacP, pooblaščenec prosilca pa je do dokumentacije upravičen tudi na podlagi 10. člena ZOdv. Da v obravnavani zadevi prosilec ni zahteval informacij javnega značaja, ta utemeljuje tudi s tem, da mu organ dokumentov ni poslal z vidika, ker je presodil, da obstaja širša pravica javnosti vedeti določeno informacijo. Prosilec je v pritožbi priglasil tudi stroške.

(4) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 14. 5. 2024.

Izpodbijana odločba je nična.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP treba izreči za nično.

(7) Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevo prosilca z dne 12. 3. 2024, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, treba šteti za zahtevo, ki je bila vložena po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

(8) Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu, ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

(9) IP je ugotovil, da iz pritožbene dokumentacije ne izhaja, da je bila zahteva vložena na podlagi ZDIJZ. Namreč, prosilec v svoji zahtevi sicer zahteva dokumente od izvajalca javne službe, kar bi po naravi zadeve lahko predstavljalo tudi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, vendar iz same zahteve jasno izhaja, da prosilec opisuje svoj lastni primer, da dokumente zahteva zase in se da se pri zahtevi sklicuje na ZPacP in ZOdv. Nadalje iz pritožbe jasno izhaja, da prosilec ni naknadno izrecno ali molče privolil, da se njegova zahteva obravnava kot zahteva po ZDIJZ, nasprotno, prosilec temu izrecno nasprotuje in utemeljeno izpostavlja, da zahteva dokumentacijo zaradi uveljavitve svojih interesov in ne z vidika splošno dostopne dokumentacije, pri kateri se presoja, ali je do dokumentacije upravičena splošna javnost.

(10) IP zaključuje, da je bil organ pri obravnavi zahteve prosilca nedvomno seznanjen, da prosilec zahteva dostop do dokumentov na podlagi ZPacP, saj je prosilec zakonsko podlagi citiral tudi v svoji vlogi, zato organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilca obravnava po ZDIJZ. V obravnavani zadevi je organ izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (vloga ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja), niti organ v postopku ni preveril, ali prosilec želi podatke na podlagi ZDIJZ, prosilec pa naknadno ni molče ali izrecno privolil, da se njegova zahteva obravnava na tej zakonski podlagi.

(11) IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, zato je na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti ponovno (npr. na podlagi ZPacP ali ZOdv), kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana.

(12) Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo prosilca) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka