prosilec - Banka Slovenije
+ -Številka: 090-37/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov o tem, katere sindikalne organizacije imajo pri organu status reprezentativnosti, kot ga določa Zakon o reprezentativnosti sindikatov. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-37/2025/2
Datum: 19. 2. 2025
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 1. 2025, zoper odločbo Banke Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2.07.2-24/2024-2 z dne 16. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca, z dne 29. 1. 2025 zoper odločbo Banke Slovenije št. 2.07.2-24/2024-2 z dne 16. 1. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 13. 12. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval podatek o tem, katere sindikalne organizacije imajo pri Banki Slovenije status reprezentativnosti, kot ga določa Zakon o reprezentativnosti sindikatov - to je 15% zaposlenih v Banki Slovenije je članov tega sindikata oziroma 10 % zaposlenih, če je pri Banki Slovenije organizirana sindikalna organizacija članica zveze oziroma sindikata, ki ima na nivoju države priznano reprezentativnost s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zahtevane dokumente je želel prejeti po elektronski pošti.
(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 2.07.2-24/2024-2 z dne 16. 1. 2025, s katero je prosilcu omogočil dostop do podatka o sindikatih, ki delujejo v Banki Slovenije in jim je reprezentativnost priznana zaradi reprezentativnosti na ravni dejavnosti, in sicer Sindikat Banke Slovenije, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (Sindikat finančnih organizacij Slovenije) in Sindikat bančništva Slovenije. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju ministrstvo) vodi seznam reprezentativnih sindikatov, na katerem so vsi sindikati, katerih reprezentativnost je ministrstvo ugotovilo z odločbo. V Banki Slovenije delujeta dva reprezentativna sindikata iz tega seznama, in sicer Sindikat Banke Slovenije, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (Sindikat finančnih organizacij Slovenije) in Sindikat bančništva Slovenije. Oba sindikata organ šteje za reprezentativna v skladu z zakonom. Ker sta sindikata reprezentativna na ravni dejavnosti Banke Slovenije, organ ne razpolaga s podatkom o članstvu zaposlenih v teh sindikatih, ker tega ne potrebuje preverjati. Ker organ z lastnimi podatki o reprezentativnosti sindikatov ne razpolaga, je zahtevo v tem delu zavrnil, pri čemer je še navedel, da 9. člen GDPR članstvo v sindikatu navaja kot posebno vrsto osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo le v točno določenih primerih iz tega člena uredbe, zato bi obdelovanje osebnih podatkov za te namene lahko bilo sporno tudi z vidika varstva osebnih podatkov.
(3) Dne 29. 1. 2025 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 2.07.2-24/2024-2 z dne 16. 1. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da prereka odločbo v celoti, saj organ z zahtevanim podatkom zagotovo razpolaga, ker mora razpolagati. Prosilec je navedel, da 9. člen Zakona o reprezentativnosti sindikatov določa, da so pri delodajalcu reprezentativni sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države (torej na podlagi odločbe ministrstva), vendar pa morajo sindikalne organizacije, ki so organizirane pri konkretnem delodajalcu (Banki Slovenije) tudi v tem primeru izpolnjevati vse splošne pogoje za pridobitev lastnosti reprezentativnosti pri delodajalcu, pri čemer je treba posebej izpostaviti pogoj zahtevanega minimalnega števila članov, ki upoštevaje tudi sodno prakso (na primer sodba Vrhovnega sodišča opr. št. VlIl Ips 156/2017). Vse to izhaja tudi iz dopisa ministrstva z dne 19. 11. 2024. Prosilec je še navedel, da po Zakonu o reprezentativnosti sindikatov in ZDR-1 le reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo pri delodajalcu in sodelujejo v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev in, da organ kot delodajalec zagotovo ve, kateri sindikati so reprezentativni (se pravi ali kot člani reprezentativne zveze vključujejo 10 % zaposlenih pri Banki Slovenije, oziroma vključujejo 15% zaposlenih, če gre za sindikate, ki niso člani reprezentativnih zvez na državnem nivoju). Da podatki o reprezentativnosti sindikatov zagotovo obstajajo pri organu, izhaja tudi iz dejstva, da organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da imata status reprezentativnosti le dva sindikata, ki imata priznano reprezentativnost na državnem nivoju (Sindikat Banke Slovenije in Sindikat bančništva Slovenije), medtem ko iz evidence ministrstva izhaja, da so na državnem nivoju reprezentativni vsaj trije sindikati, torej poleg obeh, ki jih navaja organ, še Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije - ZRSS.
(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 2.07.2-24/2024-4 z dne 6. 2. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 2.07.2-24/2024-4 je organ pojasnil, da ima sklenjeno Kolektivno pogodbo z dne 23. 11. 2016, ki stajo podpisala poleg Banke Slovenije tudi
dva reprezentativna sindikata na ravni dejavnosti. Oba navedena sindikata sta reprezentativna na ravni dejavnosti in v skladu z ZRS, prav tako pa sta imenovala vsak svojega zaupnika v skladu z 205. členom ZDR-1 (posledično delavci ne rabijo ustanavljati sindikata pri delodajalcu), zato organ meni, da mu na ravni delodajalca ni potrebno posebej preverjati reprezentativnosti kateregakoli sindikata, iz tega razloga tudi ne razpolaga s podatki o reprezentativnosti sindikatov na ravni delodajalca. Organ je priložil IP še dodatno pojasnilo ministrstva z dne 24. 1. 2025.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(6) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.
(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(8) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.
(9) Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi podatki/dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Tudi prosilec v pritožbi ni navedel nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi podatki dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč večkrat pojasnil, da v Banki Slovenije delujeta dva reprezentativna
sindikata, in sicer Sindikat Banke Slovenije, ki je del Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije (Sindikat finančnih organizacij Slovenije) in Sindikat bančništva Slovenije. Oba navedena sindikata sta reprezentativna na ravni dejavnosti in v skladu z ZRS, in imata vsak svojega zaupnika v skladu z 205. členom ZDR-1, zato po mnenju organa delavci ne rabijo ustanavljati sindikata pri delodajalcu. Ker sta oba navedena sindikata reprezentativna že po zakonu, organ meni da mu na ravni delodajalca ni potrebno posebej preverjati reprezentativnosti kateregakoli sindikata, zato takšnih podatkov nima, saj jih, kot je organ večkrat pojasnil, ne zbira. Ker organ z lastnimi podatki o reprezentativnosti sindikatov ne razpolaga, jih prosilcu tudi ne more posredovati. Glede na vse navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani podatki pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).
(10) Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.
(11) Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(12) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke