prosilec - AKOS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente glede razkritja morebitnih nasprotij interesov, organ pa je ugotovil, da s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku sledil obrazložitvi organa in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-383/2025/2

Datum: 24. 11. 2025  

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega  odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … z dne 19. 8. 2025 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2025/3 z dne 4. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 19. 8. 2025 zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve št. 090-23/2025/3 z dne 4. 8. 2025 se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 9. 7. 2025 od organa zahteval, da mu v elektronski obliki posreduje:

- vse uradne zaznamke nadrejene glede razkritih morebitnih nasprotij interesov od vključno novembra 2017 dalje,

- vsa pisne končne odločitve direktorja, ki so bile podane uslužbencem glede razkritij morebitnih nasprotij interesov iz uradnih zaznamkov od vključno meseca novembra 2017 dalje.

(2) Organ je dne 4. 8. 2025 izdal odločbo št. 090-23/2025/3 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je pri svetovalcu za krepitev integritete preveril, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ugotovil, da v navedenem obdobju takšni zaznamki oz. odločitve direktorja niso bili podani in da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(3) Zoper odločbo organa se je dne 19. 8. 2025 pritožil prosilec in navedel, da je bilo preverjanje organa pomanjkljivo in da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Uradni zaznamki so namreč dolžnost nadrejenih uslužbencev, ki jih morajo poslati direktorju, iz opisanega postopka pa jasno sledi, da so lahko informacije nastale in se hranijo pri posameznih uslužbencih, pri direktorju ali v drugih evidencah oz. zbirkah dokumentarnega gradiva. Kljub temu, da bi se morali na koncu skladno z določili Politike, vsi dokumenti hraniti tudi pri svetovalcu za krepitev integritete, takšen zaključek velja le v okoliščinah, ko je postopek voden brez napak in zamud, dokumenti pa bi bili lahko zadržani, prišlo bi lahko do zamude pri posredovanju ali do administrativne napake. Tako obstaja možnost, da se posamezni zaznamek hrani v drugih evidencah. Iz obrazložitve tudi ni razvidno, kaj je bil dejanski predmet preverjanja in katere evidence in viri so bili pregledani.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno ter vloženo s strani upravičene osebe, v skladu s 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP kot pristojnemu drugostopenjskemu organu. Pritožbi je priložil tudi vso relevantno dokumentacijo iz postopka na prvi stopnji.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec v obravnavani zadevi izpodbija odločbo v celoti.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) V obravnavanem primeru je sporno, ali organ z zahtevanimi informacijami, glede katerih je zavrnil zahtevo prosilca, razpolaga.

(8) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(9) Organi so prosilcem dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj informacijo v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo. Ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(10) Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi treba slediti razlogom organa, zaradi katerih je ta ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Iz Politike organa za krepitev integritete izhaja, da mora uslužbenec nemudoma, ko ugotovi nasprotje interesov, to razkriti svojemu nadrejenemu, ki o tem napravi uradni zaznamek. Z uradnim zaznamkom mora nadrejeni seznaniti svetovalca in direktorja, ki nato poda končno odločitev (6. člen Politike). Kot izhaja iz predložene dokumentacije, je uradna oseba za dostop do informacij po predhodni poizvedbi drugje, bila napotena na svetovalca za krepitev integritete, ki ga je seznanila s popolno vsebino zahtevanih dokumentov in opravila poizvedbe glede obstoja dokumentov, kot jih predvideva 6. člen Politike za krepitev integritete. Od svetovalca je prejela odgovor, da ta s tovrstnimi dokumenti ni seznanjen. Postopek je v Politiki organa opredeljen tako, da je osrednja točka za ukrepe in metode za krepitev integritete znotraj organa, pri svetovalcu, ki ima ustrezno znanje s tega področja, ki ga določi direktor s sklepom, kateremu je tudi zaupano ravnanje z vsemi podatki, ki so bili pridobljeni v okviru opravljanja teh nalog. Organ je posledično informacije iskal pri ustrezni osebi in od nje tudi pridobil pojasnila in odgovore, ki so skladni z odločitvijo organa. Iz postopka in predložene dokumentacije, poizvedb in odgovora, ni zaznati nobenih indicev, ki bi kazali na to, da bi organ dokumente pred prosilcev prikrival ali mu jih ne bi želel posredovati oz. da razpolaga z dokumenti, ki jih v postopku ne želi razkriti. Zavrnitveni razlogi iz izpodbijane odločbe so konsistentni in skladni s pridobljenimi pojasnili odgovorne osebe organa glede neobstoja dokumentacije, način iskanja dokumentacije, pri osebi, ki je za ravnanje s to dokumentacijo pristojna in ki mora skladno z internimi akti organa s to dokumentacijo ravnati skrbno, pa po mnenju IP ustreza primerni in zadostni izvedbi ugotovitvenega postopka pri organu. V pritožbenem postopku tako ni bilo mogoče ugotoviti, da bi organ razpolagal z informacijami, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati niti se do slednjih v postopku ne bi želel opredeliti. IP je zato v celoti sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe glede neobstoja zahtevanih dokumentov.

(11) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje organiziranosti poslovanja organa. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

(12) Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke