prosilec - AKOS

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za pridobitev popisa spisa dveh inšpekcijskih zadev. Organ je dostop do zahtevnih dokumentov zavrnil, s sklicevanjem na 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da komulativno nista izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj te izjeme določa ZDIJZ (manjka namreč drugi pogoj – organ ni izkazal škode, ki bi, z razkritjem zahtevanih dokumentov, nastala sami izvedbi inšpekcijskega postopka), kar pomeni, da je zatrjevanje navedene izjeme s strani organa neutemeljeno. IP je pri pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da pa vsebujeta podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (podatke o prijavitelju, novinarju), torej podatke, ki niso prosto dostopni javnosti. Na podlagi navedenega je IP zahtevi prosilca delno ugodil in organu prve stopnje naložil, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente, s prekritimi osebnimi podatki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-293/2022/5
Datum: 25. 10. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec) z dne 26. 9. 2022, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, Stegne 7, 1001 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-21/2022/4 z dne 7. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožbi prosilca z dne 26. 9. 2022 zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, št. 090-21/2022/4 z dne 7. 9. 2022, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, po elektronski pošti na naslov …, posredovati:
-    Popis zadeve št. 06121-13/2022, na dan 7. 9. 2022, pri čemer mora prekriti:
•    pri »Subjekt«, pod 1., 2. in 3. zaporedno številko (7. stolpec), naziv in naslov;
-    Popis zadeve št. 06121-14/2022, na dan 7. 9. 2022, pri čemer mora prekriti:
•    pri »Subjekt zadeve«, naziv in naslov;
•    pri »Subjekt«, pod 1., 2., 3., 6. in 7. zaporedno številko (7. stolpec), naziv in naslov ter 
•    drugo besedo, ki se nahaja v 6. zaporedni številki, pod »Naslov« (6. stolpec).

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 8. 7. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje:
1. popisa spisa postopka, ki ga organ vodi v zvezi z domnevnimi kršitvami Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Ur. l. RS, št. 87/11, 84/15 in 204/21; ZAvMS) pri predvajanju tekem slovenske košarkarske reprezentance na programu ….;
2. popisa spisa postopka, ki ga organ vodi v zvezi z domnevnim spodbujanjem nestrpnosti v oddaji "Kdo vam laže", predvajane na …..
Zahtevane informacije oz. morebitno odločbo želi prosilec prejeti po elektronski pošti.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-21/2022/4 z dne 7. 9. 2022, zavrnil s sklicevanjem na 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da se zahteva prosilca nanaša na popis zadeve št. 06121-13/2022 in št. 06121-14/2022, pri čemer gre v obeh primerih za nadzorna, torej upravna postopka, ki še nista zaključena. Tako se tudi popisa zadev nanašata na popis dokumentov v zadevah, ki sta še v teku. Iz drugega odstavka 3. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l RS, št. 43/07 – UPB in 40/14; v nad. ZIN) izhaja, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnim zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Nadalje 4. odstavek 28. člena ZUP določa, da ima inšpektor že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah. Glede na navedeno je inšpekcijski postopek poseben upravni postopek, ki vsebuje posebna postopkovna pravila, ki so določena v ZIN. V konkretnem primeru zahtevana dokumenta torej predstavljata podatek, sestavljen v okviru inšpekcijskih, torej upravnih postopkov. Organ je v nadaljevanju presojal, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala škoda izvedbi upravnih postopkov, ki se pri organu vodita pod št. 06121-13/2022 in št. 06121-14/2022. V obeh navedenih postopkih upravni akt, s katerim bi se postopek zaključil, v času izdaje te odločbe, še ni bil izdan in sta torej oba postopka še v teku. Prezgodnje razkritje podatkov o dokumentih v zadevah (kamor sodi tudi popis zadeve, iz katerega so razvidni podatki o dokumentih v zadevi) bi po oceni organa ogrozilo izvedbo navedenih inšpekcijskih postopkov, saj dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno, zato bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Da je ugotavljanje dejanskega stanja še v teku, izhaja tudi iz samih zahtevanih dokumentov, saj akta, s katerim bi se postopka zaključila, v obeh primerih še nista bila izdana. Razkritje katerihkoli podatkov o do sedaj zbranih dokumentih v fazi, ko ugotovitveni postopek v obeh upravnih postopkih še poteka, bi lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov, kar bi posledično lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost upravnega akta, ki še ni bil izdan. Dokler postopka tečeta, se ugotovitveni postopek lahko še dopolni, pridobijo se lahko morebitna nova dejstva, dokazi itd., zato tudi zahtevana dokumenta (popisa zadev) še nista dokončna. Enako stališče v zvezi s to izjemo izhaja tudi iz odločb IP, npr. št. 090-302/2020 z dne 5. 1. 2021. Glede na navedeno je organ ugotovil, da sta glede obeh zahtevanih dokumentov izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 26. 9. 2022 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Odločitev organa prosilca preseneča, saj je od številnih organov, ki prav tako vodijo upravne postopke, v preteklosti že prejel popise spisov tudi v času, ko so bili postopki še v teku. Organ ocenjuje, da bi posredovanje popisa zadeve pred zaključkom obeh inšpekcijskih postopkov povzročilo škodo izvedbi postopkov, saj dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno. Organ svojo odločitev utemeljuje tudi z dejstvom, da sta popisa zadev v času trajanja postopka lahko še pomanjkljiva ali napačna. Če sta inšpekcijska postopka še v teku, prosilec ne dvomi, da se bosta popisa spisov še dopolnjevala, vendar je mnenja, da je to pri vprašanju, ali je mogoče trenutno vsebino popisa omenjenih spisov smatrati kot (vsaj deloma če že ne v celoti) dostopno javnosti, nepomembno. Nenavadna se prosilcu zdi tudi navedba organa, da je popis zadeve, s kakršnim organ razpolaga danes, še lahko napačen. Ali naj bi to pomenilo, da ga bo organ še (za nazaj) popravljal in ne le dopolnjeval? Take odločitve in obrazložitve organa prosilec ne razume in se z njo ne strinja, zato prosi, da IP preveri, ali gre pri zahtevanih informacijah dejansko in v celoti za take informacije, ki jih v nobeni meri pred izdajo upravnega akta še ni mogoče posredovati javnosti, ali ne. Prosilec razume, da je v popisu zadeve potrebno prekriti npr. osebne podatke pobudnika postopka, ki se morda nahajajo v zahtevanih dokumentih (čeprav v odločbi organ sicer ni navedel, da bi bila ovira za posredovanje tudi varovanje osebnih podatkov), ne razume pa, zakaj bi organ do zaključka postopka prekrival podatke, kot je npr. datum uvedbe postopka, naziv zadeve, uradno osebo, ki vodi postopek, seznam obstoječih dokumentov postopka, ipd...

IP je dne 12. 10. 2022 prejel dopis organa, št. 090-21/2022/6 z dne 10. 10. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dopisu je organ priložil tudi popis zadeve št. 06121-13/2022 in št. 06121-14/2022, narejena na dan, ko je bila izdana izpodbijana odločba, in sicer dne 7. 9. 2022.

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 17. 10. 2022 je organ IP, dne 18. 10. 2022, posredoval dopis, št. 090-21/2022/7 z dne 17. 10. 2022, v katerem je podal dodatna pojasnila, vezana na popis zadeve št. 06121-14/2022, in sicer:
- pod »Subjekt zadeve« je naveden prijavitelj in ne inšpekcijski zavezanec;
- pod številko 1. in 2. je pod »Subjekt« naveden prijavitelj;
- oseba, navedena pod številko 9, kot »Subjekt«, je zaposlena pri organu kot …;
- oseba, navedena pod številko 10. in 11., kot »Subjekt«, je predstavnica …..

V telefonskem pogovoru z dne 18. 10. 20222 je organ dodatno še pojasnil, da je v popisu zadeve št. 06121-14/2022, pod »Subjekt zadeve«, naveden prijavitelj in ne subjekt, zoper katerega se vodi inšpekcijski postopek, in sicer iz razloga, ker inšpekcijski zavezanec v konkretnem primeru še ni znan. 

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, prav tako ni sporen obstoj zahtevanih dokumentov, saj jih je organ posredoval IP za potrebe reševanja konkretnega pritožbenega postopka. Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu v celoti zavrnil dostop do popisa spisa št. 06121-13/2022 in št. 06121-14/2022, s sklicevanjem na 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka).

Dostop do informacij javnega značaja je mogoče omejiti le, če je izpolnjena katera od izjem, ki jih določa 5.a in 6. člen ZDIJZ. Ker se je torej organ v konkretnem primeru skliceval na izjemo iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, torej na izjemo varstva upravnega postopka, je IP v nadaljevanju presojal, ali so podani pogoji za uporabo navedene izjeme.
Izjema iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka)
Skladno s 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen in sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme sta tako kumulativno potrebna dva pogoja:
- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka in je v teku;
- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

Popisa zadev, ki sta predmet zahteve prosilca, sta nedvomno nastala v postopkih, ki jih teorija imenuje »inšpekcijski upravni postopek«. Iz 2. odstavka 3. člena ZIN, izhaja, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnim (inšpekcijskim) zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Zaradi navedenega, inšpekcijskega postopka ni mogoče šteti za sui generis postopek, ki bi bil od upravnega postopka oddvojen tip postopka, pač pa gre za poseben upravni postopek, s to posebnostjo, da je poimenovan s posebnim izrazom (nominatni postopek). Posebna postopkovna pravila, ki so določena v ZIN, so potrebna zaradi nekaterih specifik nadzora nad izvajanjem oz. spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Upravni postopek je torej orodje sistema inšpekcijskega nadzora. Kot dodaten argument za trditev, da gre pri izvajanju inšpekcijskega nadzora v bistvu za upravni postopek, je treba omeniti še 4. odstavek 28. člena ZUP, ki določa, da ima inšpektor že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah. Glede na navedeno lahko dokumentarno gradivo, ki nastane v inšpekcijskem postopku (na primer odločbe, sklepi, vabila, zapisniki, dokazne listine in tudi popis teh dokumentov), štejemo za dokumentarno gradivo, ki je nastalo v upravnem postopku v smislu obravnavane določbe ZDIJZ.

Kot izhaja iz samega popisa zadeve št. 06121-13/2022 in št. 06121-14/2022 in kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, noben postopek v času izdaje izpodbijane odločbe še ni bil zaključen, ne z odločbo in ne s sklepom o ustavitvi postopka, kar pomeni, da sta oba upravna postopka (št. 06121-13/2022 in št. 06121-14/2022) še v teku, s čimer je izpolnjen prvi pogoj za izjemo iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme pa je potrebno opraviti še test škode in presoditi, ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo postopka. V nadaljevanju je IP tako presojal še obstoj drugega pogoja – torej, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov (popisov inšpekcijskih zadev) nastala škoda izvedbi upravnega postopka št. 06121-13/2022 in št. 06121-14/2022. 

Zavezani organ dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Organ, na čigar strani je dokazno breme, ni konkretno pojasnil oz. izkazal, kako bi razkritje zahtevanih informacij (popis spisa) lahko vplivalo na izvedbo posameznega upravnega postopka, na katerega se te informacije nanašajo. Ogrozitev izvedbe upravnega postopka mora namreč biti dejanska, ne le hipotetična s sklicevanjem na materialni predpis. Organu tako v konkretnem primeru ni uspelo izkazati niti možnosti nastanka konkretne škode, niti pojasniti narave škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij, zato izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. IP se tako ne strinja z odločitvijo organa, da bi z razkritjem samega popisa spisa oz. naslednjih podatkov na popisu spisa: naslov zadeve, vrste vhodnega/izhodnega dokumenta, kratke vsebine oz. naslova dokumenta in številke inšpekcijskega postopka, nastala škoda izvedbi inšpekcijskega postopka, vodenega pod št. 06121-13/2022 in št. 06121-14/2022. Iz samega popisa spisa namreč izhaja le, katera dejanja so bila v določenem obdobju izvedena znotraj posameznega postopka, npr. podana je bila prijava, poziv, narejen uradni zaznamek ipd., ne razkriva pa se sama vsebina dokumentov, ugotovitve, ipd.. Razkritje, katera dejanja so bila v posameznem postopku izvedena, kar izhaja iz zahtevanih dokumentov (popisa spisa), brez razkritja same vsebine dokumentov, po mnenju IP ne more povzročiti nobene škode pri nadaljnji izvedbi postopka, kot že zgoraj navedeno, pa organ niti ni konkretno izkazal, kakšno škodo bi razkritje teh podatkov povzročilo izvedbi inšpekcijskega postopka.

V izpodbijani odločbi se organ sicer sklicuje na prakso IP, konkretno na odločbo št. 090-302/2020/4 z dne 5. 1. 2021, pri čemer pa IP pojasnjuje, da ne gre za vsebinsko primerljivi zadevi, kar pomeni, da je sklicevanje organa na predmetno zadevo IP neutemeljeno. V konkretnem primeru je predmet presoje namreč popis inšpekcijske zadeve, brez same vsebine vsebovanih dokumentov in ne konkretni dokumenti iz same zadeve, kot je bilo to v zadevi, na katero se v izpodbijani odločbi sklicuje organ. 

Na podlagi zgoraj navedenega je IP ugotovil, da izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana, saj nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj te izjeme določa ZDIJZ (manjka drugi pogoj). 

V nadaljevanju je IP presojal, ali je morebiti podana katera druga izjema iz 5a. ali 6. člena ZDIJZ, npr. izjema varstva osebnih podatkov. 

Izjema iz 3. odstavka 1. točke 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov)

Pri pregledu obravnavanih popisov zadev je IP ugotovil, da nista v celoti prosto dostopna javnosti, ker vsebujeta podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede vsebovanih osebnih podatkov v dokumentu oz. popisu zadeve:

•    št. 06121-13/2022, na dan 7. 9. 2022, je IP ugotovil sledeče:
-    Pod »Naslov zadeve« in »Subjekt zadeve« je navedena gospodarska družba (naziv ter naslov), zoper katero se vodi inšpekcijski postopek, pri čemer IP ni našel zakonske podlage, ki bi določala, da gre pri navedbi teh podatkov za varovane osebne podatke oz. za podatke, ki niso prosto dostopni javnosti. IP poudarja, da niso varovani tisti osebni podatki, ki jih kot javne opredeljuje že sam pravni red. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 s spr. in dop.; ZGD-1), ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. Četrti člen Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07-UPB2, s spr. in dop.; ZSReg) tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. Iz 1. in 3. odstavka 7. člena ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po Splošni uredbi o varstvu podatkov oz. določbah ZVOP-1. Sam naziv in sedež podjetja, ki se pojavljajo v zahtevanih dokumentih, torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Navedeno pojasnjuje, da je razkritje naziva ter sedeža podjetja dopustno, saj Splošna uredba o varstvu podatkov oz. ZVOP-1 njihovega razkritja ne prepoveduje (za razkritje namreč obstaja zakonska podlaga). 
-    Pod »Signirni znak« je naveden ime in priimek zaposlenega pri organu, ki vodi predmetni inšpekcijski postopek. Podlaga za razkritje tega podatka javnosti je v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli dostop do (tudi osebnih) podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru gre nedvomno za podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar posledično pomeni da gre za podatke, ki so prosto dostopni javnosti.
-    Pod zaporedno številko 1 je pod »Subjekt« naveden ime in priimek novinarja, ki je na organ zastavil novinarsko vprašanje. IP v konkretnem primeru ni našel ustrezne pravne podlage za razkritje teh podatkov javnosti, zato gre za t.i. varovane osebne podatke.
-    Pod zaporedno številko 2 in 3 je pod »Subjekt« naveden prijavitelj. Tretji odstavka 5.a člena ZDIJZ jasno določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo 2. odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Drugi odstavek 16. člena ZIN pa se nanaša izključno na vir prijave oz. drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oz. informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z 2. odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s 1. odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost oz., če je na njihovi podlagi mogoče ugotoviti vir prijave. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši, lahko bi rekli javen nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – javnim interesom. IP ob tem poudarja, da je določba dejansko usmerjena v varovanje prijavitelja, ne glede na to, ali gre za pravno ali fizično osebo. Glede na navedeno je treba, skladno z določbo 3. odstavka 5.a člena ZDIJZ, dostop do vira prijave zavrniti.
-    Pod 4., 5., 6. in 7. zaporedno številko je pod »Subjekt« naveden organ in inšpekcijski zavezanec, kot gospodarska družba, katerih podatki so prosto dostopni javnosti (glej obrazložitev iz prve alineje).  

•    št. 06121-14/2022, na dan 7. 9. 2022, je IP ugotovil sledeče:
-    Pod »Subjekt zadeve«, pod »Subjekt« v 1., 2., 3., 6. in 7. zaporedni številki ter pod »Naslov« v 6. zaporedni številki je naveden prijavitelj, katerega podatki, kot že prej navedeno in podrobneje pojasnjeno, predstavljajo varovane osebe podatke in kot taki niso prosto dostopen javnosti. V tem delu IP dodano pojasnjuje, da je pod »Subjekt zadeve« v konkretni zadevi naveden prijavitelj, in ne subjekt, zoper katerega se vodi inšpekcijski postopek, iz razloga, ker inšpekcijski zavezanec še ni znan oz. je še v fazi ugotavljanja.
-    Pod »Signirni znak« je naveden ime in priimek zaposlenega pri organu, ki vodi predmetni inšpekcijski postopek. Prav tako so pod »Subjekt« v 9., 10. in 11. zaporedni številki, navedeni imena in priimki oseb, za katere je organ v pritožbenem postopku pojasnil, da imajo status javnega uslužbenca oz. da gre za podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kot že zgoraj pojasnjeno gre v tem primeru za podatke (imena in priimke javnih uslužbencev), ki ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov in jih je dopustno posredovati javnosti.
-    Pod 4., 5., 8., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. zaporedno številko so pod »Subjekt« navedeni organi državne uprave ter gospodarske družbe, katerih podatki so, kot je podrobneje pojasnjeno že zgoraj, prosto dostopni javnosti.  

Institut delnega dostopa:

IP je ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti t.i. institut delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen ZVOP-1. Obravnavana popisa zadev namreč le delno vsebujeta varovane osebne podatke, ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Organ jih je zato dolžan prekriti z eno od možnih tehnik anonimizacije, v preostalem delu pa mora prosilcu omogočiti seznanitev s zahtevanima dokumentoma, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Zaključek:

IP zaključuje, da podatki v obravnavanih popisih zadev predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja (z izjemo varovanih osebnih podatkov), kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem ti dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka