prosilec - AJPES

Številka: 090-112/2026/6

Datum: 19. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 3. 2026, zoper odločbo AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 317-37/2026-3 z dne 13. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 13. 3. 2026 se ugodi. Odločba AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE, št. 317-37/2026-3 z dne 13. 3. 2026, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 30. 1. 2026, na podlagi ZDIJZ, zahteval dostop do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo v strojno berljivi obliki, in sicer dostop do celotnega nabora podatkov iz Poslovnega registra Slovenije (v nadaljevanju: PRS), ki se nanaša na »skrajšano podjetje« (skrajšano ime) vseh aktivnih poslovnih subjektov. Ugotovil namreč je, da ta podatek v trenutno dostopnih brezplačnih naborih na portalu OPSI (npr. nabor »Poslovni register Slovenije – osnovni podatki«) manjka, čeprav je del javne evidence. V zvezi s pravno podlago je izpostavil:

- Direktiva (EU) 2019/1024 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja: Podatki iz poslovnih registrov so opredeljeni kot »podatki visoke vrednosti«, ki morajo biti na voljo brezplačno, v strojno berljivi obliki in prek vmesnikov API.

- ZDIJZ (10.b člen): Organi morajo omogočati ponovno uporabo v odprtih formatih. Izključitev ključnega atributa (skrajšano ime) iz brezplačnih objav, medtem ko se isti podatek trži v plačljivih paketih, predstavlja nedopustno omejevanje ponovne uporabe javnih podatkov.

- ZGD-1 (12. člen): Skrajšana firma je vpisana v register in namenjena uporabi v pravnem prometu, zato je to bistveni podatek o identiteti subjekta. Kot tak ne more biti izključen iz brezplačnih naborov podatkov visoke vrednosti, saj brez njega register ne zagotavlja popolne preglednosti pravnega prometa. Skrajšana firma je torej po zakonu enakovreden identifikator subjektu v pravnem prometu. Če organ v javnih naborih na portalu OPSI omogoča dostop le do dolgega imena, s tem krni uporabnost javne evidence, saj onemogoča avtomatsko preverjanje subjektov, ki v prometu nastopajo izključno s skrajšanim imenom.

Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko, na enak način, kot so ti (pomanjkljivo) objavljeni že do sedaj (npr. CSV, XML ali JSON format), ki omogoča neposredno strojno obdelavo in vključitev v programski vmesnik (API).

(2) Ker organ ni odločil o zahtevi v zakonskem roku, ga je IP, na podlagi pritožbe prosilca zaradi molka organa, s pozivom št. 0900-81/2026/2 z dne 9. 3. 2026, pozval na ustrezno postopanje po ZDIJZ.

(3) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 317-37/2026-3 z dne 13. 3. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Navedel je, da vodi PRS kot javno evidenco, ki vsebuje podatke o poslovnih subjektih v Republiki Sloveniji. Del podatkov iz PRS je javno dostopen tudi v obliki odprtih podatkov, ki jih objavlja na nacionalnem portalu odprtih podatkov Republike Slovenije (OPSI). Objavljeni nabori trenutno vsebujejo osnovne podatke o poslovnih subjektih. Podatek o skrajšani firmi poslovnega subjekta je sicer del podatkov, ki se vodijo v PRS, vendar trenutno ni vključen v javno objavljene odprte nabore podatkov. Prosilec zahteva nabor podatkov, ki vključuje tudi navedeni atribut, v strojno berljivi obliki, za avtomatsko obdelavo podatkov. Organ je dalje najprej presojal, ali razpolaga z zahtevano informacijo v smislu določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Iz ustaljene prakse IP izhaja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju novih dokumentov ali novih podatkovnih zbirk, temveč zgolj k posredovanju dokumentov oziroma podatkov, ki pri organu že obstajajo. Organ je namreč ugotovil, da posamezni podatki, na katere se nanaša zahteva prosilca, sicer obstajajo v evidencah PRS, vključno s podatkom o skrajšani firmi poslovnega subjekta, vendar pa zahtevan nabor podatkov v obliki, kot ga zahteva prosilec, ne obstaja kot samostojen dokument, ali kot že pripravljen izpis iz informacijskega sistema, s katerim bi organ razpolagal v smislu določb ZDIJZ. Podatki iz PRS se vodijo v informacijskem sistemu za vodenje javne evidence, pri čemer posamezni podatki obstajajo kot del evidenčnih zapisov o posameznem poslovnem subjektu. Za pripravo strukturiranega nabora podatkov za vse aktivne poslovne subjekte, ki bi vključeval tudi atribut skrajšana firma in bi bil pripravljen v obliki za avtomatsko obdelavo podatkov, bi bilo potrebno iz informacijskega sistema izvesti posebno poizvedbo, dodatno filtriranje in strukturiranje podatkov ter pripraviti nov izvoz podatkov. Takšna priprava bi pomenila ustvarjanje nove zbirke podatkov oziroma novega dokumenta, ki v trenutku obravnave zahteve kot samostojen dokument pri organu ne obstaja. ZDIJZ pa organu nalaga le omogočanje dostopa do obstoječih informacij javnega značaja, ne pa tudi obveznosti, da za potrebe prosilca pripravlja nove podatkovne zbirke ali dodatno obdeluje podatke iz informacijskih sistemov. Organ je tako ugotovil, da z zahtevanim naborom podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilec, trenutno ne razpolaga. Ob tem je pojasnil še, da v okviru svojih storitev zagotavlja tudi posredovanje razširjenih podatkov iz PRS, pri čemer se za določene podatkovne produkte zaračunava nadomestilo v skladu z veljavno Tarifo nadomestil za storitve. Podatek o skrajšani firmi poslovnega subjekta je vključen tudi v določene podatkovne produkte, ki jih organ zagotavlja v okviru teh storitev. Poudarilje, da dejstvo, da so določeni podatkovni produkti iz PRS na voljo v okviru storitev posredovanja podatkov proti plačilu nadomestila, ni razlog za zavrnitev zahteve po ZDIJZ. Navedeno je navdel zgolj informativno, kot eno izmed možnosti pridobitve določenih podatkov iz PRS. V zvezi z direktivo, ki jo je izpostavil prosilec, pa je navedel, da se ta v pravni red Republike Slovenije prenaša z določbami ZDIJZ, ki urejajo ponovno uporabo informacij javnega značaja in objavo odprtih podatkov. Organ v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo izvaja aktivnosti za pripravo novih naborov odprtih podatkov iz PRS, ki bodo v prihodnje javno objavljeni kot odprti podatki. V okviru tega postopka pripravlja tudi tehnične rešitve za objavo razširjenih podatkov iz PRS, ki bodo dostopni v strojno berljivi obliki (CSV) ter preko programskega vmesnika (API). Ker postopek priprave teh rešitev še ni zaključen, organ še ne razpolaga s končnimi nabori podatkov in tehničnimi rešitvami, ki bi omogočale objavo zahtevanega nabora podatkov v obliki, kot jo zahteva prosilec. Navedeno pojasnilo ne vpliva na presojo zahteve po ZDIJZ, temveč predstavlja zgolj informacijo o načrtovanem nadaljnjem razvoju odprtih podatkov. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in pravno presojo je tako organ ugotovil, da:

- zahtevan nabor podatkov v zahtevani obliki ne obstaja kot samostojen dokument ali podatkovna zbirka, s katero bi organ razpolagal,

- bi bilo za njegovo pripravo treba dodatno obdelati podatke iz informacijskega sistema PRS, kar bi pomenilo ustvarjanje nove zbirke podatkov,

- ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju novih dokumentov ali podatkovnih zbirk.

(4) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 13. 3. 2026, na podlagi 23. in 27. člena ZDIJZ, ker je organ zavrnil njegovo zahtevo za ponovno uporabo podatkov iz PRS, ki vključujejo atribut »skrajšana firma«, in sicer iz naslednjih razlogov:

- Prosilec meni, da je trditev organ, da z zahtevanim naborom podatkov v strojno berljivi obliki ne razpolaga in da bi vključitev atributa »skrajšana firma« v izvoz pomenila ustvarjanje novega dokumenta, pravno napačna. Po ustaljeni praksi IP (npr. odločba št. 090-293/2015) prilagoditev poizvedbe (query) v informacijskem sistemu, ki zahteva zgolj rutinsko tehnično opravilo, ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta. Ker organ s podatkom v svoji bazi že razpolaga (kar priznava sam), je izvoz tega podatka v formatu CSV zgolj vprašanje tehničnega filtra in ne dodatne vsebinske obdelave ali analize.

- Navedba organa, da atribut »skrajšana firma« vključuje v svoje plačljive podatkovne produkte, ki jih trži v skladu s Tarifo nadomestil, dokazuje, da organ že razpolaga s tehnično rešitvijo in strukturiranim naborom, ki te podatke vsebuje. Zavrnitev brezplačne ponovne uporabe podatkov, ki so opredeljeni kot »podatki visoke vrednosti« (HVD) po Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/138, hkrati pa organ iste podatke trži, predstavlja nedopustno omejevanje konkurence in kršitev načel odprtih podatkov, nedopustno omejevanje konkurence in kršitev načel odprtih podatkov.

- V zvezi z navedbo organa, da bi bila potrebna »posebna poizvedba in strukturiranje« je ponovno poudaril, da se skrajšana firma v informacijskem sistemu PRS že uporablja na prikazu podatkov posameznih podjetij, kot je tudi že na voljo plačljivim uporabnikom, zaradi česar sklepa, da se vodi kot samostojen atribut v relacijski bazi. Vključitev tega polja v obstoječi izvoz, ki ga organ že objavlja na portalu OPSI (npr. nabor »osnovni podatki«), zahteva zgolj minimalno dopolnitev SQL poizvedbe (dodajanje ene kolone). Takšno opravilo ne presega dolžnega ravnanja organa po ZDIJZ in ne predstavlja nesorazmernega obremenjevanja.

- Organ v obrazložitvi navaja, da šele pripravlja tehnične rešitve za objavo naborov podatkov visoke vrednosti (HVD), zato je v zvezi s tem poudaril, da je rok za polno implementacijo Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/138 že potekel 9. julija 2024 (v skladu s 6. členom navedene uredbe). Sklicevanje na lastno zamudo pri implementaciji ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev dostopa do podatkov, ki jih organ v svoji bazi že dokazano vodi in jih celo trži. Ker so podatki v bazi organa že prisotni, je dolžan omogočiti dostop takoj, ne glede na to, da lastnega API vmesnika še ni dokončal. Pravica do ponovne uporabe ne more biti kršena zaradi zamud pri alternativni, tehnično zahtevnejši implementaciji portala organa.

- Na koncu pritožbe je ponovno poudaril, da Izvedbena uredba (EU) 2023/138 o določitvi seznama posebnih naborov podatkov visoke vrednosti jasno določa, da morajo biti podatki o podjetjih in lastništvu podjetij (Business and company ownership) na voljo brezplačno, v strojno berljivi obliki in preko API. Skrajšana firma je ključen identifikator subjekta v pravnem prometu (12. člen ZGD-1), zato njena izključitev iz brezplačnih naborov neposredno krši namen navedene uredbe.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je, z dopisom št. 317-37/2026-6 z dne 20. 3. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Med drugim je navedel, da se zahteva prosilca ne nanaša na vpogled v posamezne evidenčne zapise ali na že obstoječ standardni izpis iz informacijskega sistema, temveč na pripravo enotnega, strukturiranega nabora podatkov za vse aktivne poslovne subjekte, ki bi vključeval tudi določen nabor atributov in bil pripravljen v obliki za nadaljnjo avtomatsko obdelavo. Takšen nabor podatkov v informacijskem sistemu PRS ne obstaja kot samostojen dokument ali kot že pripravljen izpis. Za pripravo zahtevanega nabora bi bilo treba izvesti posebno poizvedbo nad evidenco, podatke dodatno filtrirati ter jih strukturirati v novo obliko, s čimer bi nastal nov strukturiran izpis podatkov. V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki obstaja v materializirani obliki. ZDIJZ organu ne nalaga obveznosti, da za potrebe posamezne zahteve ustvarja nove dokumente ali nove podatkovne zbirke. Ključno pravno vprašanje v obravnavani zadevi zato ni tehnična zahtevnost priprave podatkov, temveč obstoj zahtevanega dokumenta. Dejstvo, da posamezni podatki obstajajo v evidenci, še ne pomeni, da organ razpolaga tudi z zahtevanim strukturiranim naborom podatkov kot samostojnim dokumentom. Navedbe prosilca, da bi vključitev atributa »skrajšana firma« predstavljala zgolj tehnično prilagoditev poizvedbe, na navedeno presojo ne vplivajo, saj tehnična izvedljivost sama po sebi ne pomeni obstoja dokumenta v smislu ZDIJZ. Ob tem je pojasnil še, da podatek o skrajšani firmi ni obvezen podatek za vse poslovne subjekte, zato tak atribut ni prisoten pri vseh evidenčnih zapisih. Priprava enotnega nabora podatkov za vse subjekte bi zato zahtevala tudi dodatno obdelavo podatkov, kar dodatno potrjuje, da zahtevan nabor ne obstaja kot samostojen dokument. V zvezi z uredbo, na katero se sklicuje prosilec, je navedel, določa kategorije naborov podatkov visoke vrednosti in se izvaja v okviru sistemskih rešitev za objavo odprtih podatkov. Presoja v konkretnem postopku pa temelji na določbah ZDIJZ, zlasti na vprašanju obstoja zahtevane informacije v materializirani obliki. Ker organ torej z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, vztraja, da je njegova odločba pravilna in zakonita.

(6) Prosilec je v zvezi z navedbami organa v odstopu pritožbe podal odziv z odgovorom 23. 3. 2026, ker meni, da organ napačno interpretira zakonodajo in zavajajoče predstavlja tehnično naravo zahtevanih podatkov:

- Tehnična poizvedba nad bazo ni »ustvarjanje novega dokumenta«. Trditev organa, da strukturiran nabor ne obstaja, ker bi bila zanj potrebna »posebna poizvedba«, je v digitalni dobi nesprejemljiva. Po ustaljeni praksi IP (npr. odločba št. 090-293/2015) se za obstoječo informacijo šteje vse, kar se nahaja v informacijskem sistemu in je pridobljivo z običajnimi tehničnimi sredstvi (npr. SQL poizvedbo). Dejstvo, da podatki niso vnaprej shranjeni v obliki CSV datoteke na trdem disku, ne pomeni, da organ z informacijo ne razpolaga v materializirani obliki. Informacijski sistem PRS je materializirana oblika.

- Neobveznost atributa ne pomeni dodatne obdelave podatkov. Navedba zavezanca, da bi vključitev atributa »skrajšana firma« zahtevala »dodatno obdelavo«, ker ta ni prisoten pri vseh subjektih, je tehnično neutemeljena. V relacijskih bazah podatkov je procesiranje »NULL« vrednosti (praznih polj) standardna avtomatska funkcija vsake poizvedbe. Izvoz stolpca, ki je pri nekaterih subjektih prazen, ne zahteva nikakršne vsebinske obdelave, analize ali ustvarjanja nove vsebine, temveč zgolj izpis obstoječega stanja.

- Priznano trženje podatkov potrjuje obstoj tehnične rešitve. Organ namreč priznava, da te podatke pripravlja in trži proti plačilu. To neizpodbitno dokazuje, da zavezanec že razpolaga s tehničnimi postopki za izvoz zahtevanih atributov v strukturirani obliki. Sklicevanje na »načelo nediskriminacije« (36.a člen ZDIJZ) s strani organa je protislovno. Meni, da ga organ diskriminira s tem, ko mu odreka brezplačno ponovno uporabo podatkov visoke vrednosti, ki jih drugim subjektom zagotavlja za plačilo.

- Organ se ne more izogniti dolžnostim iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/138 s sklicevanjem na »postopno vzpostavljanje«. Rok za brezplačno zagotovitev teh podatkov je potekel 9. julija 2024. Odrekanje dostopa do podatkov, ki so v bazi dokazano prisotni, pod pretvezo, da sistemske rešitve še niso končane, neposredno krši namen evropske zakonodaje o odprtih podatkih.

- Ponovna uporaba zahteva strojno berljivo obliko. Organ napačno interpretira razliko med dostopom in ponovno uporabo. 10.b člen ZDIJZ organu izrecno nalaga, da mora informacije posredovati v strojno berljivi obliki, če z njimi razpolaga. Ker organ z zahtevanimi podatki razpolaga v digitalni bazi in jih v strukturirani obliki že nudi na trgu, je dolžan enako obliko zagotoviti tudi prosilcu za namen ponovne uporabe.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

(10) IP po pregledu spisovne zadeve ugotavlja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje:

- Organ bi moral naprej povsem jasno ugotoviti, ali je prosilec podal zahtevo za dostop do zahtevanih podatkov ali zahtevo za ponovno uporabo teh podatkov, upoštevaje določbe 17. člena ZDIJZ. Če je prosilec podal zahtevo za ponovno uporabo, ta ne obsega vseh obveznih sestavin po četrtem odstavku 17. člena ZDIJZ in je posledično nepopolna. Prosilec je sicer zahtevo poimenoval kot »Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in ponovno uporabo – nabor podatkov Skrajšano ime podjetja«, iz njegovih pritožbenih navedb pa izhaja, da je šteje, da je organ zavrnil njegovo zahtevo za ponovno uporabo. Ob tem iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločil o zahtevi za dostop (ker bi sicer moralo iz izreka jasno izhajati, da je odločil o ponovni uporabi)

- Organ kot zavezanec mora omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Organi so po ZDIJZ namreč dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo, kot tudi z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, da je takšen priklic informacij mogoč. Pri tem ni pomembno, ali organi z zahtevanimi podatki že razpolagajo v obliki datoteke, pač pa le, ali informacijo lahko prikličejo iz svojega informacijskega sistema brez nesorazmernega vložka časa in truda. V takšnih primerih torej ne gre za ustvarjanje novega dokumenta. In v zvezi s tem IP ugotavlja:

• da je organ že sam v izpodbijani odločbi navedel, da bi lahko pripravil strukturiran nabor podatkov za vse aktivne poslovne subjekte, ki bi vključeval tudi atribut skrajšana firma in bi bil pripravljen v obliki za avtomatsko obdelavo podatkov, moral pa bi iz informacijskega sistema izvesti posebno poizvedbo, dodatno filtriranje in strukturiranje podatkov ter pripraviti nov izvoz podatkov;

• da organ že zagotavlja podatkovne produkte, ki vključuje podatek o skrajšani firmi poslovnega subjekta, vendar proti plačilu;

• da iz navedb organ v ničemer ne izhaja, da bi moral v ta namen vložiti nesorazmeren napor dodatnega dela in truda, torej da priprava zahtevanih podatkov od organa terja pretiran oziroma nerazumen delovni vložek (niti ni razvidno, kakšen bi ta časovni in stroškovni vložek sploh bil).

(11) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(12) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi podatki in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(13) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(14) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(15) V ponovljenem postopku mora organ najprej nedvomno ugotoviti, ali je prosilec vložil zahtevo za dostop ali zahtevo za ponovno uporabo. Če zahteva ni jasna ali ne vsebuje vseh obveznih sestavin, mora organ prosilca pozvati k dopolnitvi V zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja mora prosilec poleg informacije, ki jo želi ponovno uporabiti, in načina prevzema vsebine zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa), opredeliti tudi, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti. Organi prve stopnje (in IP) so namreč dolžni odločati v okviru zahteve prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča.[1] Način ugotavljanja obstoja zahtevanih podatkov mora jasno izhajati iz obrazložitve odločbe (torej kakšen ugotovitveni postopek je organ izvedel s tem v zvezi), pri čemer mora iz obrazložitve odločbe izhajati tudi, kakšen vložek truda in časa bi to terjalo od organa. Organ mora nato presoditi še morebiten obstoj izjem od prostega dostopa oziroma ponovne uporabe po 6. členu ZDIJZ. V primeru, da bo odločal o zahtevi za ponovno uporabo, mora organ upoštevati šesti odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa razloge, zaradi katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo.

(16) Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja sicer določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Smisel ponovne uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. Namen posebne ureditve ponovne uporabe je prav v zagotavljanju enakosti pri obravnavanju prosilcev, ki želijo informacijo ponovno uporabiti. Ponovna uporaba mora biti dostopna vsem, pod enakimi pogoji. Javni sektor namreč zbira, proizvaja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti, kot so informacije s področja sociale, gospodarstva, geografije, vremena, turizma, podjetništva, patentiranja in izobraževanja, ki so zanimive za ponovno uporabo različnih prosilcev. Institut ponovne uporabe je »nadgradnja« instituta »golega« dostopa do informacij javnega značaja tudi z vidika vnaprejšnje odobritve dostopa do bodočih informacij javnega značaja. Ne glede na to, da je informacija javnega značaja le informacija, ki je že nastala, in je organi niso dolžni izdelati ali pridobiti šele na podlagi zahteve, pa iz narave instituta ponovne uporabe izhaja, da se prosilcem odobri tudi dostop do vrste informacij javnega značaja, ki bodo šele nastale enkrat v prihodnosti. Prosilcem se tako vnaprej omogoči sprotno ali periodično pridobivanje vrste informacij javnega značaja, ko te nastanejo oziroma ko jih organ pridobi. Pri tem je bistvenega pomena, da organ zahtevani tip oziroma vrsto informacije javnega značaja ustvarja ali pridobiva v okviru svojih javnopravnih nalog, ki jih je v skladu s splošnimi akti dolžan izvajati, in je z gotovostjo mogoče predvideti, da bo tudi v prihodnosti istovrstne informacije javnega značaja ustvarjal oziroma jih pridobival v okviru teh nalog. Ne gre torej za to, da organ informacije javnega značaja ustvari ali pridobi na podlagi ali zaradi zahteve prosilca, ampak za to, da bi organ takšne informacije tudi brez zahteve prosilca zagotovo ustvarjal oziroma pridobival v okviru izvajanja svojih javnopravnih nalog. Četrti odstavek 34.a člena ZDIJZ ob tem jasno določa, da se cena za ponovno uporabo lahko zaračunava zgolj za pridobitni namen. Šteje se, da gre za pridobitni namen, kadar je prosilec gospodarska družba ali drug poslovni subjekt, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, katerega namen ustanovitve je v ustvarjanju dobička, razen kadar informacije ponovno uporabi medij z namenom informiranja. Obvezen pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja je tudi navedba vira (sedmi odstavek 34.a člena ZDIJZ), lahko pa organ določi tudi druge pogoje ponovne uporabe, iz razogov, ki jih določa osmi odstavek 34.a člena ZDIJZ (zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja, za pravilno razumevanje informacije javnega značaja ali zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu). IP pa dodaja še, da je dolžan organ upoštevati tudi 36.a člen, ki ureja prepoved diskriminacije.

(17) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijano odločbo, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in prakso IP (ki je sicer javno dostopna na spletnih straneh IP) ter napotila IP.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.