prosilec - AJPES
+ -Številka: 090-535/2025
Kategorije: Ponovna uporaba
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval ponovno uporabo podatkov Poslovnega registra Slovenije za nepridobitni namen. Organ je zahtevi ugodil, pri čemer je postavil določene pogoje. V zvezi z dvema pogojema je prosilec vložil pritožbo. IP je ugotovil, da sta bila pogoja v nasprotju z osmim odstavkom 34.a člena ZDIJZ, zato ju je odpravil.
ODLOČBA:
Številka: 090-535/2025/4
Datum: 12. 6. 2026
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 11. 2025, zoper odločbo AJPES, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2025-12, z dne 17. 10. 2025, v zadevi ponovne uporabe informacij javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 4. 11. 2025, zoper odločbo AJPES št. 090-3/2025-12 z dne 17. 10. 2025, se ugodi in se tretja alineja 3. tč. izreka izpodbijane odločbe v delu, ki določa »ali delne (baze)« in »ampak se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov poslovnega registra le za posamezni poslovni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi« in celotna četrta alineja 3. tč. izreka izpodbijane odločbe odpravi.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je dne 14. 2. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop in uporabo podatkov Poslovnega registra Slovenije, in sicer dostop do celotne, dnevno osvežene baze podatkov registra, za namen izdelave brezplačnega iskalnika po registru, ki bi omogočal različna napredna iskanja. Organ je dne 14. 3. 2025 prosilca pozval na dopolnitev vloge, zaradi opredelitve namena uporabe podatkov. Prosilec je dne 17. 3. 2025 vlogo dopolnil.
(2) Organ je dne 14. 4. 2025 izdal odločbo št. 090-3/2025-4, s katero je zahtevo prosilca za ponovno uporabo zavrnil iz razloga, ker prosilec ne zahteva podatkov za ponovno uporabo, temveč za uporabo za prvotni namen, za katerega so bili zahtevani podatki pridobljeni. IP je v pritožbenem postopku z odločbo št. 090-203/2025/2 z dne 23. 7. 2025 odločbo organa odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek.
(3) Organ je v ponovnem postopku dne 17. 10. 2025 izdal odločbo št. 090-3/2025-12 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca za ponovno uporabo informacij javnega značaja poslovnega registra o vseh enotah poslovnega registra, v širšem naboru, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami, za nepridobitni namen, za vzpostavitev brezplačnega iskalnika po poslovnem registru, ugodil. Organ je odločil, da mora prosilec pridobljene informacije uporabljati skladno s predpisi, podatkov ne sme spreminjati in jih posredovati drugim uporabnikom za nadaljnjo ponovno uporabo. Prosilec lahko podatke obdela in lahko te obdelane podatke javno objavlja in posreduje drugim uporabnikom le v okviru lastne storitve ob navedbi vira »AJPES-Poslovni register Slovenije« in datuma njihovega prevzema. Organ je dalje določil, da je prosilec v okviru lastne storitve dolžan:
- zagotavljati ažurnost objavljenih, posredovanih ali drugače obdelovanih podatkov, zlasti, če jih v okviru ponovne uporabe posreduje v javno objavo; ob izbrisu posameznega poslovnega subjekta iz poslovnega registra njegove kontaktne podatke nemudoma umakniti iz objave, jih izbrisati in uničiti, saj lahko postanejo osebni podatki; ob izbrisu posameznega poslovnega subjekta, ki je fizična oseba, ki je opravljala dejavnost iz poslovnega registra, nemudoma umakniti iz objave, izbrisati in uničiti davčno številko in poslovni naslov poslovnega subjekta, ki je hkrati naslov prebivališča fizične osebe, saj ponovno pridobita lastnost varovanega osebnega podatka;
- na podlagi obvestila organa ali zahteve stranke nemudoma umakniti iz objave, izbrisati in uničiti vse osebne podatke in njihove kopije oziroma popraviti podatke, če to posameznik, na katerega se nanašajo, na podlagi pravice do izbrisa ali popravka, utemeljeno zahteva;
- uporabniški vmesnik zasnovati tako, da ne omogoča izvoza celotne ali delne baze poslovnega registra, ampak se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov poslovnega registra le za posamezni poslovni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi.
- Prosilec nosi vso odgovornost za uporabo podatkov v nasprotju s pogoji te odločbe oziroma z namenom, zaradi katerega mu je bila ponovno uporaba dovoljena. Prosilcu ni dovoljeno na kakršenkoli način, neposredno ali posredno, ustvarjati, pridobivati ali prejemati kakršnekoli premoženjske koristi iz naslova uporabe teh podatkov. Vsaka oblika pridobivanja finančne koristi iz uporabe teh podatkov je strogo prepovedana. V primeru ugotovljene kršitve te prepovedi prosilec sam in v celoti nosi vse posledice takšne uporabe po veljavnih predpisih.
(4) V obrazložitvi je organ pojasnil, da mora biti zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnosti osebnih podatkov uporabniški vmesnik narejen tako, da ne omogoča izvoza celotne ali delne baze poslovnega registra, ampak se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov iz poslovnega registra le za posamezni poslovni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi. Ker gre za ponovno uporabo za nepridobitni namen, je organ zaradi zagotovitve, da se ponovna uporaba izvaja v skladu z njenim namenom in načelom nepridobitne uporabe ter da se prepreči komercialna izraba javnih podatkov, določil, da ni dovoljeno, na kakšen koli način, neposredno ali posredno, ustvarjati, pridobivati ali prejemati kakršnekoli premoženjske koristi iz naslova uporabe teh podatkov. Namen omejitve je varovanje integritete podatkov, zagotavljanje enakih pogojev dostopa za vse uporabnike in preprečevanje ustvarjanja neupravičenih premoženjskih koristi iz javnih informacij.
(5) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 4. 11. 2025 vložil pritožbo zoper tretjo in četrto alinejo 3. tč. izpodbijane odločbe, v preostalem delu pa predlaga, da se odločba ohrani v veljavi. Menil je, da je organ postavil določene (dodatne) prestroge pogoje, ki nimajo podlage v ZDIJZ in so nezakoniti. Meni, da je tretja alineja deloma odveč oziroma deloma pretirano restriktivna, pri čemer prosilec ne nasprotuje določilu, da mora »uporabniški vmesnik zasnovati tako, da ne omogoča izvoza celotne baze poslovnega registra«, saj prosilec tega ne namerava niti takšni omejitvi ne nasprotuje. Nasprotuje pa temu, da ta omejitev določa tudi »ali delne baze poslovnega registra«, pri čemer odločba ne opredeljuje, kolikšen del baze je »delni« in kaj je mišljeno z besedo »izvoz«. Dejstvo je, da ko uporabnik uporabi storitev iskanja po bazi, je cel smisel te storitve, da se uporabniku iz te baze prenese del njenih podatkov, torej del baze, pri čemer jih bo na strani uporabnika prevzel spletni brskalnik in jih prikazal v za uporabnika berljivi in organizirani obliki. Če izraz »izvoz« pomeni vsak prenos podatkov uporabniku, to efektivno onemogoča uporabo podatkov za namen, za katerega je prosilec zaprosil za ponovno uporabo podatkov. Še dodatno pretirana je omejitev, da se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov poslovnega registra le za posamezni poslovni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi. Namen iskanja po poslovnem registru ni le v tem, da se najde konkretni poslovni subjekt, ampak tudi v tem, da se naje vse poslovne subjekte, ki ustrezajo določenemu kriteriju, in da se te podatke nadalje analizira, obogati, vizualizira (primeroma vse poslovne subjekte, ki se ukvarjajo z kovinarstvom v Ljubljani). Prosilec meni, da je mogoče narediti uporabniški vmesnik precej enostavnejši in tako, da ga je mogoče povezati in obogatiti z drugimi podatki ter uporabniku omogočiti, da lažje najdejo poslovne subjekte, ki jih zanimajo (npr. vse poslovne subjekte, ki se ukvarjajo s kovinarstvom in katerih naslov je v radiu 15 km od naslova uporabnika). V takem primeru je jasno, da se bodo uporabniku morali prikazati rezultati za več subjektov, da jih bo lahko nato sortiral, filtriral, pregledoval in našel tistega, ki mu bo najbolj ustrezal. Vse navedeno pa je mogoče z uporabo naprednih filtrov in prikazov, ki so do uporabnika prijazni. Prav tako ni razloga, da bi se nadaljnje izbiranje med subjekti, ki ustrezajo iskalnim pogojem, omejilo na 5 lastnosti subjekta, ki jih je izbral AJPES. Prosilec namerava zasnovati širši iskalnik, namenjen pregledovanju in primerjavi podatkov v podjetjih iz PRS in drugih virov. Četudi primerjava prikazuje podatke več subjektov, to še ne pomeni, da omogoča tudi izvoz vseh podatkov vseh teh subjektov. Namen ponovne uporabe podatkov in iskalnika, je tudi preizkušanje novih pristopov, kako narediti te podatke bolj dostopne in bolj uporabne, omejitve glede števila poslovnih subjektov, ki se lahko hkrati prikažejo v uporabniškem vmesniku, in kaj sploh točno se šteje kot prikaz posameznega poslovnega subjekta, nepotrebno in neutemeljeno obira takšne nove pristope. Prosilec izpostavlja še, da iskalnik bizi.si, ki prav tako uporablja podatke sodnega registra organa, omogoča, da si uporabnik sam prilagodi, kateri in koliko podatkov se mu izpiše glede na iskalne pogoje, uporabnik lahko te izvozi v obliki Excel tabele, ki dovoljuje, da uporabnik izvozi podatke po 2.000 subjektih naenkrat. Prosilec navaja, da sam tega ne namerava ponuditi v okviru svoje storitve, da pa je tudi takšna interpretacija prepovedi »izvoza« nedopustna saj je drugemu uporabniku teh istih podatkov takšen izvoz očitno dovoljen, 36.a člen ZDIJZ pa določa, da pogoji za ponovno uporabo informacij javnega značaja ne smejo biti diskriminatorni. Glede na to, da gre pri prosilcu vsaj za primerljivo kategorijo ponovne uporabe informacij, kot pri bizi.si, z edino bistveno razliko, da prosilec to opravlja nepridobitno, ZDIJZ ne dopušča, da je prosilec obravnavan manj ugodno kot ostali uporabniki teh istih informacij. Prosilec lahko razume omejitev, da rezultati ne smejo prikazati vseh podatkov o vseh subjektih v obliki ki omogoča izvoz vseh podatkov o vseh subjektih – efektivno isti izvoz, ki ga prosilcu dovoljuje organ za ponovno uporabo. Vendar je omejevanje na način, kot si ga je zamislil organ, brez podlage v sedmem in osmem odstavku 34.a člena ZDIJZ, ki izključno odloča razloge, zaradi katerih so določeni pogoji uporabe podatkov in po prepričanju prosilca dodatnih zahtev iz tretje in četrte alineje ni mogoče razumno povezati z nobenim od teh razlogov. Pri omejitvah iz prve in druge alineje gre za razumno zahtevo po »zagotavljanju ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja«, omejitve iz tretje in četrte alineje pa predstavljajo pogoje, ki jih zakon ne določa in ne predvideva. Odločba sicer navaja, da so omejitve določene zaradi »točnosti in ažurnosti«, vendar predpisovanje načina prikaza uporabniškega vmesnika na en rezultat nima zveze s podatki kot takšnimi. Za uporabnika bodo informacije javnega značaja v trenutku, ko jih bo pridobil, enako točne in ažurne, če jih bo pridobil za subjekt po subjekt zaporedno ali za več subjektov v enem oknu.
(6) Prosilec je menil, da je sporna tudi četrta alineja 3. točke izpodbijane odločbe, saj je namenjena bolj grožnji prosilcu, kot odločitvi o pravici prosilca. Meni, da je takšen zapis izven pristojnosti odločanja organa, saj ni jasno, kaj je mišljeno s tem, da prosilec nosi »vso odgovornost« in »vse posledice« uporabe podatkov. Prav tako prosilec nasprotuje delu alineje, ki določa, da mu ni dovoljeno na kakršenkoli način, neposredno ali posredno, ustvarjati, pridobivati ali prejemati kakršnekoli premoženjske koristi iz naslova uporabe teh podatkov. Vsako delovanje, tudi nepridobitno delovanje, je mogoče le ob sredstvih, ki jih nekdo prispeva za to delovanje. Nepridobitno delujejo šole, ki za dejavnost storitve prejmejo proračunska sredstva, nepridobitno delu Rdeči Križ, ki za svojo dejavnost prejema sredstva iz članarin in donacij. Nepridobitna dejavnost ne pomeni, da se ne ustvarjajo nobeni prihodki ali druge koristi, ampak je smisel v tem, čemu je namenjena. Dejavnost iskalnika po poslovnem registru, ne da so s tem povezani kakršnikoli prihodki, sploh ni mogoče opravljati. Če ne drugega, bo za to, da bo iskalnik lahko deloval, moral gostovati nekje na spletu, s čimer bodo nastajali stroški ki jih bo treba pokriti iz te nepridobitne dejavnosti. Ne z namenom, da bi ostal dobiček iz vira, ampak z namenom, da bo storitev sploh mogoče zagotoviti. Razmejitev pridobitne od nepridobitne dejavnosti je najbolj jasno urejeno na davčnem področju, kjer Pravilnik o opredelitvi pridobitne od nepridobitne dejavnosti določi kateri dohodki se štejejo za nepridobitne (tipično donacije, članarine, javna sredstva), pridobitne pa, če se dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička in zavezanec z opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami. Dejavnost, ki ne izpolnjuje teh pogojev je nepridobitna. Prosilec upa, da bo z iskalnikom morebiti lahko kandidiral na kakšnem javnem razpisu za nepridobitne subjekte, kar mu bo omogočilo dodatna sredstva, da razvije boljši iskalnik, za nepridobiten namen in ne zato, da bodo ustanovitelj imeli pravico do plačila dobička ampak da bo javnosti na voljo boljši iskalnik po podatkih poslovnega registra. Z vidika odločbe organa je nepridobitnost utemeljena že v prvi točki izreka, omejitve iz četrte alineje pa nimajo podlage v ZDIJZ in predstavljajo izkrivljeno razumevanje, kaj pomeni nepridobitnost, brez opore kjerkoli v pravnem sistemu.
(7) Organ je po prejemu pritožbe, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, to odstopil v odločanje IP, z dopisom z dne 21. 11. 2025.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa s strani pritožbenega organa
(8) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.
2. Ponovna uporaba informacij javnega značaja
(9) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, da zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja in da organ z njimi razpolaga ter da prosilec zahteva podatke za ponovno uporabo.
(10) Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani.
(11) Pri ponovni uporabi je treba upoštevati določbe evropskih predpisov. Iz drugega odstavka 1. čl. ZDIJZ namreč izhaja, da institut ponovne uporabe temelji na Direktivi 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 90), zadnjič spremenjeni z Direktivo 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L št. 175 z dne 27. 6. 2013, str. 1), ki je bila v slovenski pravni red implementirana ravno z ZDIJZ. Navedena direktiva je bila z dnem 17. 7. 2021 sicer razveljavljena z Direktivo EU 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja, kar pa na bistven pomen instituta ponovne uporabe ne vpliva. Iz 8. točke uvodnih določbe Direktive EU 2019/1024 izhaja, da javni sektor v državah članicah zbira, ustvarja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti, kot so informacije s področja sociale, politike, gospodarstva, prava, geografije, okolja, meteorologije, potresne dejavnosti, turizma, podjetništva, patentiranja in izobraževanja. Dokumenti, ki jih ustvarijo organi javnega sektorja in so izvršilnega, zakonodajnega ali sodnega značaja, so obsežna, raznolika in dragocena zbirka virov, ki lahko koristi družbi. Zagotavljanje teh informacij, ki vključujejo dinamične podatke, v splošno uporabljanem elektronskem formatu omogoča državljanom in pravnim subjektom, da najdejo nove načine za njihovo uporabo ter ustvarijo nove inovativne izdelke in storitve. Države članice in organi javnega sektorja lahko pri svojih prizadevanjih, da bi bili podatki zlahka dostopni za ponovno uporabo, izkoristijo in prejmejo ustrezno finančno podporo iz ustreznih skladov in programov Unije, s čimer se zagotavlja široka uporaba digitalnih tehnologij ali digitalna preobrazba javnih uprav in javnih služb. V deveti točki pa, da informacije javnega sektorja predstavljajo izjemen vir podatkov, ki lahko prispeva k izboljšanju notranjega trga ter k razvoju novih aplikacij za potrošnike in pravne subjekte. Pametna uporaba podatkov, vključno z njihovo obdelavo prek aplikacij umetne inteligence, ima lahko preobrazbeni učinek na vse gospodarske sektorje. Iz 20. točke pa definicija ponovne uporabe, in sicer da je potreben splošni okvir za pogoje, ki urejajo ponovno uporabo dokumentov javnega sektorja, da se zagotovijo pošteni, sorazmerni in nediskriminacijski pogoji za ponovno uporabo takih informacij. Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge. Javna podjetja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da zagotovijo storitve v splošnem interesu. Uporaba takih dokumentov za druge razloge pomeni ponovno uporabo.
(12) Ponovna uporaba informacij javnega značaja torej pomeni pridobivanje, običajno večje količine informacij, z namenom ustvarjanja dodane vrednosti (oplemenitenje informacij) za uporabnike storitev, ki jih, običajno na odplačen način (čeprav to ni pogoj), nudi prosilec. To pomeni, da surove informacije javnega značaja lahko vsebujejo latentno vrednost v smislu širše uporabnosti, pogosto v kombinaciji z ekonomsko vrednostjo. Koncept ponovne uporabe se kaže kot način, da zasebni sektor na podlagi pridobljenih informacij ponudi uporabnikom na trgu nekaj več kot javni sektor, ki z informacijami razpolaga zgolj za prvotni namen, tj. za izvrševanje svojih pristojnosti oziroma za opravljanje javnih nalog. Cilj ponovne uporabe je torej dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) pa naj bi ponudil več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri gospodarski funkciji pride do izraza njen pomen za gospodarstvo, saj s ponovno uporabo informacij nastane trg z informacijami javnega sektorja kot eden ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Namen posebne ureditve ponovne uporabe je prav v zagotavljanju enakosti pri obravnavanju prosilcev, ki želijo informacijo ponovno uporabiti. Ponovna uporaba mora biti dostopna vsem, pod enakimi pogoji. Javni sektor namreč zbira, proizvaja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti, kot so informacije s področja sociale, gospodarstva, geografije, vremena, turizma, podjetništva, patentiranja in izobraževanja, ki so zanimive za ponovno uporabo različnih prosilcev. Institut ponovne uporabe je »nadgradnja« instituta »golega« dostopa do informacij javnega značaja tudi z vidika vnaprejšnje odobritve dostopa do bodočih informacij javnega značaja. Ne glede na to, da je informacija javnega značaja le informacija, ki je že nastala, in je organi niso dolžni izdelati ali pridobiti šele na podlagi zahteve, pa iz narave instituta ponovne uporabe izhaja, da se prosilcem odobri tudi dostop do vrste informacij javnega značaja, ki bodo šele nastale enkrat v prihodnosti. Prosilcem se tako vnaprej omogoči sprotno ali periodično pridobivanje vrste informacij javnega značaja, ko te nastanejo oziroma ko jih organ pridobi. Pri tem je bistvenega pomena, da organ zahtevani tip oziroma vrsto informacije javnega značaja ustvarja ali pridobiva v okviru svojih javnopravnih nalog, ki jih je v skladu s splošnimi akti dolžan izvajati, in je z gotovostjo mogoče predvideti, da bo tudi v prihodnosti istovrstne informacije javnega značaja ustvarjal oziroma jih pridobival v okviru teh nalog. Ne gre torej za to, da organ informacije javnega značaja ustvari ali pridobi na podlagi ali zaradi zahteve prosilca, ampak gre za to, da bi organ takšne informacije tudi brez zahteve prosilca zagotovo ustvarjal oziroma pridobival v okviru izvajanja svojih javnopravnih nalog.
(13) Ključno za ponovno uporabo informacij je torej, da organi javnega sektorja informacije primarno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo. Četrti odstavek 34.a člena ZDIJZ določa, da se cena za ponovno uporabo lahko zaračunava zgolj za pridobitni namen. Šteje se, da gre za pridobitni namen, kadar je prosilec gospodarska družba ali drug poslovni subjekt, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, katerega namen ustanovitve je v ustvarjanju dobička, razen kadar informacije ponovno uporabi medij z namenom informiranja.
(14) Iz zahteve in dopolnitve zahteve prosilca izhaja, da zahteva ponovno uporabo podatkov za nepridobitni namen, da je prosilec zasebni zavod, ki je tudi nevladna organizacija v javnem interesu, kar pomeni, da je nepridobitne narave.
(15) Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevi prosilca za ponovno uporabi informacij javnega značaja za nepridobitni namen, ugodil, pri čemer je zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnosti osebnih podatkov določil pogoje, navedene v 3. tč. izpodbijane odločbe. Prosilec delno nasprotuje pogoju iz tretje alineje 3. tč. (v delu, v katerem določa omejitev izvoza delne baze poslovnega registra) in pogoju iz četrte alineje 3. tč. Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje ali sta ti omejitvi skladni z ZDIJZ.
3. Pogoji ponovne uporabe informacij javnega značaja
(16) Obvezen pogoj za ponovno uporabo informacij javnega značaja je navedba vira (sedmi odstavek 34.a člena ZDIJZ), lahko pa organ določi tudi druge pogoje ponovne uporabe, če je to potrebno, kot to določa osmi odstavek 34.a člena ZDIJZ: zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja, za pravilno razumevanje informacije javnega značaja ali zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu.
(17) Iz predloga novele ZDIJZ-E z dne 10. 9. 2015[1] izhaja, da bo organ v splošnem lahko predpisal pogoje za ponovno uporabo zaradi zagotavljanja celovitosti in avtentičnosti informacij javnega značaja, zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu, zaradi materialnega varstva in hrambe informacij javnega značaja ali zagotavljanja kakovosti digitalizacije informacij javnega značaja. Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (prenovitev) v 46. točki uvodnih določb določa, da pogoji za ponovno uporabo ne bi smeli biti diskriminatorni za primerljive kategorije ponovne uporabe. V tem smislu prepoved diskriminacije, na primer, ne bi smela preprečevati brezplačne izmenjave informacij med organi javnega sektorja pri izvajanju javnih nalog, medtem ko se drugim strankam ponovna uporaba istih dokumentov zaračunava. Niti ne bi smela preprečiti sprejetja diferencirane politike zaračunavanja za komercialno ali nekomercialno ponovno uporabo. V 44. točki je dalje določeno, da ponovna uporaba dokumentov ne bi smela biti pogojena. V nekaterih primerih pa se bo zaradi razloga cilja javnega interesa lahko izdalo dovoljenje, s katerim se bodo imetniku dovoljenja postavili pogoji za ponovno uporabo, npr. v zvezi z odgovornostjo, varstvom osebnih podatkov, pravilno uporabo dokumentov, zagotavljanjem nespreminjanja in navedbo virov. Če organi javnega sektorja izdajajo dovoljenje za ponovno uporabo dokumentov, bi morali biti pogoji dovoljenja objektivni, sorazmerni in nediskriminatorni.
Glede pogoja iz tretje alineje 3. tč. izpodbijane odločbe
(18) IP ugotavlja, da gre za omejitev, o kateri je bilo predhodno že odločeno. Organ je dne 23. 1. 2014 izdal odločbo št. 317-1004/2013-5, s katero je ugodil zahtevi prosilca za ponovno uporabo informacij javnega značaja iz vseh enot poslovnega registra, pri čemer je organ prav tako navedel, da v primeru, da prosilec objavlja ali posreduje podatke poslovnega registra v okviru lastne storitve, mora biti uporabniški vmesnik narejen tako, da ne omogoča izvoza celotne ali delne baze poslovnega registra, ampak se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov poslovnega registra le za posamezni poslovni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi. Prosilec je v tem delu vložil pritožbo, IP pa je odločbo organa potrdil, in sicer z odločbo št. 090-38/2014/7 z dne 22. 5. 2014, odločbo IP pa je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. II U 208/2014 z dne 13. 5. 2015. V navedeni odločbi je v povezavi z navedenim pogojem IP ugotovil, da je ta pogoj potreben saj PRS obdeluje tudi osebne podatke, med drugim se v poslovni register sporočajo podatki o lastniških deležih gospodarskih družb, ki jih upravljavcu registra posreduje Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki vodi sodni register, ali lastniških deležih delniških družb, ki jih upravljavcu registra posreduje Centralna klirinško - depotna družba. V tem delu je imel zakon, ki ureja sodni register, posebne omejitve, in sicer je takrat veljavni 50. člen določal, da določbe ZSReg o javnosti sodnega registra ne veljajo za dostop do podatkov, ki niso vezani na posamezni subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč. Nihče posledično ni imel pravice dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralni informatizirani bazi sodnega registra, na način, ki bi mu omogočal ugotovitev naslednjih dejstev:
1. ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik);
2. ali je določena oseba član uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave oziroma nadzornega sveta.
(19) Zaradi navedene omejitve pri ponovni uporabi zadevnih podatkov, se teh podatkov javnosti ni smelo ponuditi na način, ki bi dovolil ugotovitev, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik ali član nadzornega sveta v določenem subjektu vpisa oz. ugotovitev, v katerih subjektih vpisa je določena oseba ustanovitelj, družbenik oz. član nadzornega sveta. Dostop do zadevnih podatkov je lahko omogočen zgolj posredno, preko dostopa do posameznega subjekta vpisa. Obrazložitev, da mora biti uporabniški vmesnik narejen tako, da ne omogoča izvoza celotne ali delne baze poslovnega registra, ampak se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov poslovnega registra le za posamezni poslovni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi, je imela podlago v navedenih zakonskih določbah iz ZSReg, kar je potrdilo tudi Upravno sodišče.
(20) IP dalje ugotavlja, da je novela ZSReg-F določbo 50. člena ZSReg odpravila in v 7. členu izrecno določila, da se javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, zagotavlja tudi tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ali je določena oseba ustanovitelj ali družbenik v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj ali družbenik in tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ali je določena oseba zastopnik ali član organa nadzora v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je zastopnik ali član organa nadzora. Posledično ni več podan zakonski razlog, na podlagi katerega je temeljila predhodna omejitev, da mora biti uporabniški vmesnik narejen tako, da ne omogoča izvoza celotne ali delne baze poslovnega registra, ampak se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov poslovnega registra le za posamezni poslovni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi. Organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil morebitnih drugih razlogov ali omejitev, ki bi terjale takšno omejitev pri uporabniškem vmesniku. IP je posledično sledil pritožbeni navedbi, da je omejitev nesorazmerna in da ne zasleduje namena zakona (pravilnost in ažurnost podatkov), saj so podatki lahko pravilni in ažurni ne glede na oblikovanje uporabniškega vmesnika in ne glede na to, ali bo uporabnik prejel rezultate po posamičnem subjektu ali za več subjektov hkrati.
Glede pogoja iz četrte alineje 3. tč. izpodbijane odločbe
(21) Organ je z navedeno alinejo prepovedal kakršenkoli način pridobivanja ali prejemanja kakršnekoli premoženjske koristi iz naslova uporabe informacij javnega značaja. IP pritrjuje pritožbenim navedbam, podrobneje povzetih že v tč. (6) te odločbe, da za tako strogo omejitev ni podane zakonske podlage. Ne gre namreč za pogoje, ki bi jih opredeljeval osmi odstavek 34.a člena ZDIJZ, saj to ni potrebno zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja, za pravilno razumevanje informacije javnega značaja ali zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu. Če je želel organ poudariti, da gre za ponovno uporabo informacij javnega značaja za nepridobitni namen, je slednje določeno že v 1. tč. izpodbijane odločbe. Organ je prav tako brez obrazložitve in utemeljitve na zakonu pravico morebitnega pridobivanja dohodkov iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zožil v nasprotju s predpisi o nepridobitni dejavnosti, ki jih je v svoji pritožbi izpostavil tudi prosilec. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 109/07, s spremembami in dopolnitvami) določno opredeljuje, kaj je nepridobitna dejavnost in kaj šteje za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti (in kaj iz opravljanja pridobitne dejavnosti), popolnoma jasno pa je, da mora prosilec pri ponovni uporabi informacij ravnati v skladu z vsemi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Omejitev iz navedene alineje je nepotrebna, saj da gre za nepridobitni namen, določa že 1. tč. odločbe organa (ki je prosilec ne izpodbija), omejitve pa presegajo siceršnje omejitve, ki veljajo za dejavnosti, ki se opravljajo za nepridobitni namen.
(22) V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da so bili pogoji, v delu, v katerem je prosilec izpodbijal odločbo organa, določeni v nasprotju z ZDIJZ, zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(23) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), je IP ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
(24) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Dostopen na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/2beb544a6dce67cf4cd891ad9db5bbaf12b9d1b853bff30f8f00baa34e6c9cda