prosilec - AJPES

POVZETEK:

Prosilec je zahteval kopijo dokumenta ali izpis, ki prikazuje vse pravne subjekte, ki so registrirani na objektu na posameznem delu večstanovanjske stavbe, ki je na določenem naslovu. Organ je zahtevo zavrnil, ker zahtevana informacija pri organu ne obstaja. IP pa je v zvezi s tem preveril, da zakonodaja o vpisu poslovnih subjektov v poslovni register Slovenije ne zahteve, da bi morali med podatki o sedežu predložiti tudi podatek o posameznem delu stavbe. Prav tako pa je IP to preveril v javno dostopnih podatkih in se prepričal o ugotovljenem dejanskem stanju in pritrdil organu, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, zato je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-278/2025/3

Datum: 31. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe …., ki jo zastopa direktorica ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 6. 2025, zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 316-148/2025-10 z dne 9. 5. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 6. 2025 zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, št. 316-148/2025-10 z dne 9. 5. 2025, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 23. 4. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval kopijo dokumenta ali izpis, ki prikazuje vse pravne subjekte, ki so registrirani na objektu z ID številko …, Cankarjev drevored 9, 6310 Izola, …...

(2) O zahtevi je organ odločil z izpodbijano odločbo št. 316-148/2025-10 z dne 9. 5. 2025, s katero je zahtevo zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ zahtevo prosilca zavrni zato, ker zahtevana informacija ne obstaja. Organ je preveril in ugotovil, da z dokumentacijo iz zahteve prosilca ne razpolaga.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 12. 6. 2025 na IP vložil pritožbo. V njej navaja, da je informacijo zahteval zato, ker je lastnik na naslovu Cankarjev drevored 9, 6310 Izola, informacijo pa potrebuje zaradi zaščite interesov podjetja in preprečevanja morebitne zlorabe poslovnega naslova. V skladu z drugim in četrtim členom ZDIJZ meni, da gre za informacijo javnega značaja iz delovnega področja organa in da se nahaja v obliki obstoječega dokumenta (evidence iz Poslovnega registra Slovenije). IP predlaga, da odločbo razveljavi in organu naloži, da zahtevane dokumente posreduje.

(4) Po prejemu pritožbe je IP pritožbo odstopil organu. Organ je po prejemu pritožbe preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 19. 6. 2025 odstopil IP v reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne okoliščine, iz katerih razlogov prosilec zahteva informacije. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(8) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga.

(9) Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Prav tako niso dolžni dajati pojasnil prosilcem. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(9) Iz izpodbijane odločbe in dokumentacije je izhajalo, da je organ preveril, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Prosilec je zahteval kopijo dokumenta ali izpis, ki prikazuje vse pravne subjekte, ki so registrirani na objektu z ID številko …., Cankarjev drevored 9, 6310 Izola. Ob tem iz posredovane dokumentacije izhaja, da je organ prosilcu v postopku, ki se je vodil pred vložitvijo zahteve za informacijo javnega značaja pojasnil, da se na naslovu Cankarjev drevored 9, 6310 Izola nahaja objekt z ID številko 2626-83 in ne s številko 2626-86 in da gre za večstanovanjski objekt. Del tega večstanovanjskega objekta pa je tudi posamezni del z ID številko 2626-83-….. Po podatkih iz zemljiške knjige je prosilec lastnik navedenega posameznega dela, lastniki drugih delov objekta z ID številko 2626-83 pa so drugi lastniki. O tem se je prepričal tudi IP z javno dostopnim vpogledom v zemljiško knjigo. Prav tako je s tem ugotovil, da objekt z ID številko 2626-86-… ne obstaja. Organ je tako pravilno razumel, da prosilec zahteva dokument ali izpis, ki prikazuje vse pravne subjekte, ki so registrirani na objektu z ID številko 2626-83-…., Cankarjev drevored 9, 6310 Izola, saj se na tem naslovu nahaja posamezen del, katerega lastnik je prosilec in ne za objekt z ID številko 2626-86-3, kot je navedel v zahtevi.

(10) Nadalje je organ prosilcu pojasnil, da v skladu z 72. in naslednjimi členi Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) v Poslovnem registru ne vodi podatkov po delih stavbe. IP ugotavlja, da vpis v Poslovni register ureja Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1 v 74. členu ozirom 75. člen v pred tem veljavnem ZGD. Oba predpisa v zvezi z vpisom določata, da mora biti opredeljen sedež podjetja, za natančnejšo ureditev pa napotujeta na ureditev poslovnega registra. IP ugotavlja, da organ na podlagi tretjega člena Zakona o poslovnem registru (Ur. l. RS, št. 49/06, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) vodi, vzdržuje in upravlja Poslovni Register Slovenije. Podatki o posamezni enoti poslovnega registra, ki se vpisujejo v poslovni register Slovenije so določeni v 8. členu ZPRS-1. Za vodenje in vzdrževanje poslovnega registra ter za zagotavljanje varnosti pravnega prometa obdeluje organ naslednje podatke o posamezni enoti poslovnega registra: - datum vpisa v poslovni register, - matično številko, - enotni identifikator, če ta obstaja, - davčno številko in identifikacijsko številko za DDV, - firmo ali ime, - skrajšano firmo ali ime, če poseben zakon določa njegovo uporabo, - sedež (ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, naselje, občina, poštna številka, ime pošte, upravna enota in podatki o geokodi), - datum akta o ustanovitvi, - o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, številka akta o vpisu in zaporedna številka vpisa), - druge dejavnosti poleg glavne dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi subjekta, ki jih subjekt dejansko opravlja in pomenijo pomemben del njegovega poslovanja, - glavno dejavnost po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti, - o institucionalnem sektorju po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev, - pravnoorganizacijsko obliko, - vrsto društva, - poseben status, - šifro proračunskega uporabnika, - o velikosti po merilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, - o velikosti po standardih Evropske unije, - o ustanoviteljih (osebno ime oziroma firma, sedež in naslov oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) ali matična številka, davčna številka), - poreklo ustanovitvenega kapitala, - države ustanovitvenega kapitala, - vrsto lastnine po pretežnem deležu, - lastniški delež Republike Slovenije, - o lastniških deležih v gospodarskih družbah, - o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številka, EMŠO in vrsta zastopnika), - o poslovanju (posluje: da, ne), - o številkah računov, - o oznaki k zavezanosti po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, - o začetku postopka v skladu z zakonom, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo, - telefon, telefaks, elektronski naslov in naslov spletne strani, - o spremembah (vrsto in datum), - o izbrisu (vrsta, datum, pravni naslednik). Iz zgoraj navedenih podatkov izhaja, da organ v zvezi s sedežem posamezne enote vodi podatek o ulici, hišni številki, dodatku k hišni številki, naselju, občini, poštni številki, imenu pošte, upravni enoti in podatek o geokodi. Iz navedenih taksativno naštetih podatkov o sedežu posamezne enote ne izhaja, da bi organ moral voditi tudi podatek o delu stavbe, kjer je pravni subjekt registriran.

(11) IP je vpogledal v poslovni register, ki je javno dostopen, in sicer za poslovni subjekt,[1] ki zanima prosilca ….., S.P. in za prosilca. Iz javno objavljenih podatkov izhaja, da organ v zvezi s sedežem ne vodi podatkov o posameznem delu stavbe, kjer je poslovni subjekt registriran. Iz javno objavljenih podatkov izhajajo podatki, ki jih določa 8. člen ZPRS-1. Iz teh podatkov ni razviden podatek o posameznem delu stavbe. Prav tako pa iz javno objavljenih podatkov,[2] ki jih organ od oseb, ki se želijo vpisati v poslovni register Slovenije zahteva, ne izhaja, da morajo navesti posamezni del stavbe, kjer bo sedež, ampak le podatke iz 8. člena ZPRS-1.

(12) Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da organ z zahtevanimi informacijami, in sicer informacijami, ki prikazujejo vse pravne subjekte, ki so registrirani na objektu z ID številko 2626-83-…, Cankarjev drevored 9, 6310 Izola, ne razpolaga. Organ se je izčrpno opredelil do tega, kaj so pravne podlage za zbiranje podatkov in katere podatke ima. IP pa je v zvezi s tem preveril, da zakonodaja o vpisu poslovnih subjektov v poslovni register Slovenije ne zahteve, da bi morali med podatki o sedežu predložiti tudi podatek o posameznem delu stavbe. Prav tako pa je IP to preveril v javno dostopnih podatkih in se prepričal o ugotovljenem dejanskem stanju in pritrdil organu, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.

(13) IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(14) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(15) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(17) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.ajpes.si/prs/podjetje.asp?p=1&print=yes&e=29414&s=1.

[2] https://spot.gov.si/sl/teme/samostojni-podjetnik/.