dekorativna slika

prosilec - Agencija za energijo

+ -
Datum: 03.06.2025
Številka: 090-154/2025
Kategorije: Razno

 

POVZETEK:

Organ je delno ugodil zahtevi, s katero je prosilec zahteval posredovanje dokumentacije o mali hidroelektrarni konkretnega podjetja. Prosilec je v pritožbi navedel dokumente, za katere meni, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali jih bo prejel. IP je pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da dokumenti, ki jih je prosilec navedel v pritožbi, niso bili predmet izpodbijane odločbe in zato ne morejo biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-154/2025/4

Datum: 3. 6. 2025

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 3. 2025, zoper odločbo Agencije za energijo, Strossmayerjeva ulica 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 972-21/2024/21 z dne 27. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilca z dne 14. 3. 2025 zoper odločbo Agencije za energijo, št. 972-21/2024/21 z dne 27. 2. 2025, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

(1)           Organ je 23. 10. 2024 prejel zahtevo ter 2. 11. 2024 in 17. 12. 2024 še dopolnitev te zahteve, s katero je prosilec zahteval dostop do dokumentacije, vezane na:

- pridobitev (prve) deklaracije za proizvodno napravo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se je vodila za MHE na zahtevo družbe …, pod št. 135-01-0012/0023/2009 in se nanaša na nazivno bruto električno moč proizvodne naprave 360 kW in na neto električno moč 320 kW: vloga za pridobitev odločbe organa o izdaji deklaracije za proizvodno napravo, odločba organa, deklaracija, uporabno dovoljenje, št. 351-103/99 z dne 3. 2. 2004, ki ga je izdala Upravna enota Radovljica, Soglasje za priključitev št. 1736/2005 z dne 17. 10. 2005, ki ga je izdala družba Elektro Gorenjska d.d., Enopolna shema mHE Lancovo, Arhitektonsko-zazidalna situacija in Dispozicija mHE Lancovo;

-                pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije OVE), ki se je vodila za MHE na zahtevo družbe … pod št. 136-01-0012/0023/2009/0061/2009 in se nanaša na nazivno moč proizvodne naprave 320,00 kW: vloga za pridobitev odločbe organa o dodelitvi podpore za električno energijo, proizvedeno iz OVE, odločba organa, obrazec »Določanje podpore za proizvodne naprave OVE«, Pogodba o zagotavljanju podpore kot zagotovljeni odkup električne energije, proizvedene iz OVE v proizvodni napravi MHE Boncelj z dne 24. 11. 2009, Aneks št. 1 k pogodbi o zagotavljanju podpore proizvedeni električni energije v proizvodni napravi MHE Boncelj z dne 2. 12. 2010 ter aneksa k navedeni pogodbi, in sicer Aneks št. 2 z dne 8. 12. 2011 ter Aneks št. 3 z dne 12. 12. 2012;

-                pridobitev deklaracije za proizvodno napravo, ki je že v registru proizvodnih naprav (izdane v postopku, vodenem pod št, 135-01- 0012/0023/2009), ki se je vodila za MHE na zahtevo družbe …, pod št. 137-01-0012/0023/2009/1/2014 in se nanaša na nazivno bruto električno moč proizvodne naprave 360 kW in na neto električno moč 320 kW: vloga za podaljšanje deklaracije/priloga III, odločba organa in deklaracija;

- pridobitev deklaracije za proizvodno napravo, ki je že v registru proizvodnih naprav in za poročanje, da je imetnik deklaracije v preteklem letu izpolnjeval pogoje, ki se je vodila za MHE na zahtevo družbe ... pod št. 312-243/2019 in se nanaša na nazivno bruto električno moč proizvodne naprave 360 kW in nazivno neto električno moč 320 kW: vloga za pridobitev deklaracije, poziv organa, odločba organa, deklaracija, delno vodno dovoljenje št. 35523-125/2013-3 (povezava št. 35503-27/2008) z dne 5. 3. 2018, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor in obrazec »Podatki o merilne mestu, merilnih in krmilnih napravah«,

- pridobitev deklaracije za proizvodno napravo, ki je že v registru proizvodnih naprav in se vodi za MHE na zahtevo družbe ... pod št. 312-215/2024: vloga za podaljšanje deklaracije.

 

(2)           Zahtevi prosilca je organ delno ugodil z odločbo št. 972-21/2024/21 z dne 27. 2. 2025. V obrazložitvi je povzel 4. člen ZDIJZ in pojasnil, da razpolaga z zahtevanimi informacijami, ter da se te nahajajo v materializirani obliki. V nadaljevanju je organ ugotavljal, ali te informacije predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Pojasnil je, kako je v postopek pozval stranske udeležence, ki niso uveljavljali izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Nato je organ ugotavljal, ali obravnavani dokumenti vsebujejo podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je v obravnavanem primeru podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, z brisanjem oziroma trajnim prekritjem mogoče izločiti iz zahtevanih dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost, je organ odločil, da se morajo ob posredovanju dokumentov ti podatki na navedenih dokumentih zbrisati oziroma trajno prekriti (kot je navedeno v 1. točki izreka izpodbijane odločbe). Pri proučitvi dokumentacije je organ nadalje ugotavljal, ali vsebuje avtorsko delo. Pri tem je organ ugotovil, da so Enopolna shema mHE Lancovo, arhitektonsko-zazidalna situacija M 1:1000 in dispozicija mHE Lancovo, tiste tehnične risbe, načrti in skice, ki predstavljajo avtorsko delo, kot to določa Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 s spremembami). Glede na navedeno je organ ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZDIJZ prosilcu v tem delu omogočil le vpogled v navedeno dokumentacijo.

 

(3)           Dne 14. 3. 2025 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 972-21/2024/21 z dne 27. 2. 2025, v kateri je pojasnil, da v zvezi z izpodbijano odločbo in navedenim seznamom dokumentov oz. dokumentacijo vezano nanje (pod točko 1), ni razvidno, ali bo prosilec pridobil tudi naslednje izhodiščne dokumente:

- prvo odločbo o izbiri koncesionarja za gospodarsko izkoriščanje vode na vodotoku Sava Bohinjka - na mlinščici;

- vlogo za izdajo dejansko prvega gradbenega dovoljenja;

- dejansko prvo Gradbeno dovoljene (GD) za MHE Boncelj, ki je bilo izdano pred uporabnim dovoljenjem št. 351-103/99, z dne 3. 2. 2004, ki je navedeno v odločbi;

- vso dokumentacijo, potrebno za pridobitev GD (LD, PGD in z njimi povezanimi projekti) in soglasja za izdajo prvega gradbenega dovoljenja;

- poleg uporabnega dovoljenja iz leta 2004 ni razvidno, da bo prosilec pridobil tudi kasnejše uporabno dovoljenje za povečanje inštalirane moči MHE ...;

- poslovnik za vzdrževanje in obratovanje vodnega objekta.

 

(4)           Organ je pritožbo z dopisom št. 972-21/2024/26 z dne 9. 4. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. V zvezi s pritožbenimi navedbami je organ pojasnil, da dokumenti, na katerih pridobitev se prosilec sklicuje v pritožbi, niso bili predmet njegove zahteve, prav tako pa z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, organ ne razpolaga.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

(5)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(6)           Prosilec kot edini pritožbeni razlog v pritožbi zoper odločbo organa št. 972-21/2024/21 z dne 27. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), navaja, da iz odločbe ni razvidno, ali bo pridobil tudi naslednje izhodiščne dokumente:

- prvo odločbo o izbiri koncesionarja za gospodarsko izkoriščanje vode na vodotoku Sava Bohinjka - na Mlinščici;

- vlogo za izdajo dejansko prvega gradbenega dovoljenja;

- dejansko prvo Gradbeno dovoljene (GD) za MHE Boncelj, ki je bilo izdano pred uporabnim dovoljenjem št. 351-103/99, z dne 3. 2. 2004, ki je navedeno v odločbi;

- vso dokumentacijo potrebno za pridobitev GD (LD, PGD in z njimi povezanimi projekti) in soglasja za izdajo prvega gradbenega dovoljenja;

- poleg uporabnega dovoljenja iz leta 2004 ni razvidno, da bo prosilec pridobil tudi kasnejše uporabno dovoljenje za povečanje inštalirane moči MHE ...;

- poslovnik za vzdrževanje in obratovanje vodnega objekta.

 

(7)            IP poudarja, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 23. 10. 2024, dopolnjene dne 2. 11. 2024 in 17. 12. 2024, bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbah št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (19. točka obrazložitve) ter št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024 (30. točka obrazložitve). Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe št. 972-21/2024/21 z dne 27. 2. 2025, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku. Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in pojasnilo organa v dopisu št. 972-21/2024/26 z dne 9. 4. 2025, da prosilec v pritožbi navaja dokumente, ki niso bili predmet njegove zahteve, je bilo zato treba ugotoviti, ali je prosilec z zahtevo z dne 23. 10. 2024, dopolnjeno dne 2. 11. 2024 in 17. 12. 2024, sploh zahteval dokumente, ki jih navaja v pritožbi.

 

(8)            Prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec v pritožbi ne more uspeti z argumentom, da organ v izpodbijani odločbi ni odločil o dostopu do dokumentov, za katere se ugotovi, da jih v zahtevi z dne 23. 10. 2024, dopolnjeni dne 2. 11. 2024 in 17. 12. 2024, sploh ni zahteval. Tudi IP je namreč kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, o kateri je odločil prvostopenjski organ.

 

(9)           Prosilec je dne 23. 10. 2024 pri organu vložil splošno oblikovano zahtevo, s katero je zahteval dostop do dokumentacije o mali hidroelektrarni (MHE) podjetja … proizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o., in sicer:

1. dokumentacijo o povečanju moči iz prvotne na 320kW;

2. soglasja k temu projektu;

3. dokumentacijo o proizvedeni električni energiji za zadnji dve leti;

4. spisek ostalih dokumentov, kijih organ poseduje o MHE ...

 

(10)          Organ je prosilca s pozivom št. 972-21/2024/2 z dne 29. 10. 2024 pozval k dopolnitvi zahteve. Pri tem je organ prosilcu pojasnil, da iz njegove zahteve ni mogoče jasno razbrati, katere podatke želi prosilec prejeti, oziroma, da podatki, kot jih je prosilec navedel v svoji zahtevi, ne obstajajo. V nadaljevanju poziva je organ prosilcu za posamezno točko zahteve pojasnil, s katero vrsto dokumentacije v zvezi z njegovo zahtevo razpolaga, in ga pozval, da natančno navede podatke, s katerimi se želi seznaniti.

 

(11)          Prosilec je dne 2. 11. 2025 v odgovoru na poziv št. 972-21/2024/2 z dne 29. 10. 2024 navedel, da prosi organ, da mu posreduje:

1. projekt o povečanju instalirane moči koncesionarja družbe … MHE na lokaciji: Save Bohinjke na Mlinščici;

2. gradbeno dovoljenje za povečanje, rekonstrukcijo MHE, zgoraj navedenega koncesionarja;

3. vsa soglasja, ki jih je koncesionar pridobil na podlagi projekta o povečanju instalirane moči HHE;

4. tehnični zapisnik o skladnosti gradnje na podlagi Gradbenega dovoljenja;

5. uporabno dovoljenje na podlagi povečanja, rekonstrukcije MHE za povečane instalirane moči.

 

(12)          Dne 17. 12. 2024 je prosilec poslal še dopolnitev, v kateri je prosil organ, da mu posreduje dokumente, ki jih je navedel v pozivu za dopolnitev št. 972-21/2024/2 z dne 29. 10. 2024.

 

(13)          IP po preučitvi vsebine zahteve z dne 23. 10. 2024 in dopolnitve z dne 2. 11. 2025 in z dne 17. 12. 2024 ugotavlja, da prosilec z navedeno zahtevo in njenimi dopolnitvami ni izrecno zahteval dokumentov, ki jih je navedel v pritožbi z dne 14. 3. 2025. Prosilec pa v pritožbi tudi ni z ničemer pojasnil, v katerem delu njegove zahteve z dne 23. 10. 2024 oziroma dopolnitve naj bi zahteval dokumente, ki jih je navedel v pritožbi. Ob tem organu ni mogoče očitati, da ni ravnal v skladu z načelom odprtosti in načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, torej da zahteve ni tolmačil dovolj široko, ali da prosilcu ni dal na razpolago vseh dokumentov, s katerimi razpolaga in po smislu ter vsebini predstavljajo dokumente, ki jih je slednji zahteval z obravnavano zahtevo, oziroma da mu ni pomagal na način, da mu pojasni, s katerimi informacijami razpolaga in mu aktivno pomaga pri oblikovanju točne zahteve. Organ je namreč, kot je pojasnjeno že zgoraj, s pojasnili v pozivu št. 972-21/2024/2 z dne 29. 10. 2024 prosilcu široko pojasnil, s katerimi dokumenti razpolaga v zvezi z njegovo zahtevo in mu tako aktivno pomagal pri oblikovanju zahteve. Po prejemu dopolnitev obravnavane zahteve pa je organ izdal sklep o podaljšanju roka št. 972-21/2024/10 z dne 20. 12. 2024, v katerem je še natančno in posamično navedel vse dokumente, ki jih je po prejetih dopolnitvah prvotne zahteve identificiral kot predmet obravnavane zahteve prosilca. Kljub temu, da je organ prosilca s tem podrobnim seznamom dokumentov seznanil, o katerih dokumentih bo organ odločal (in dejansko potem tudi je odločil v izreku izpodbijane odločbe), prosilec do izdaje izpodbijane odločbe ni z ničemer dopolnil svoje zahteve, oziroma ni organa obvestil, da želi poleg dokumentov, navedenih v sklepu o podaljšanju roka št. 972-21/2024/10 z dne 20. 12. 2024, prejeti tudi dokumente, ki jih je kasneje navedel v pritožbi.

 

(14)          Glede na vse navedeno je IP ugotovil, da dokumenti, ki jih je prosilec navedel v pritožbi, niso bili predmet izpodbijane odločbe št. 972-21/2024/21 z dne 27. 2. 2025 in zato ne morejo biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku. S takšno odločitvijo z ničemer ni poseženo v pravico prosilca, da zahteva dostop tudi do informacij, ki jih navaja v pritožbi, saj slednji lahko vloži novo zahtevo pri organu oziroma pri drugih organih, ki s temi dokumenti razpolagajo v materializirani obliki. Organ je namreč v dopisu št. 972-21/2024/26 z dne 9. 4. 2025 pojasnil, da z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, ne razpolaga. Glede na definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, so namreč organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca.

 

(15)          IP pojasnjuje, da prosilec v obravnavani pritožbi z ničemer ne oporeka zavrnilnemu delu izpodbijane odločbe (npr. v zvezi z obstojem izjeme varstva osebnih podatkov ali glede oblike posredovanja zahtevanih dokumentov), zato ta del izpodbijane odločbe ni bil predmet presoje IP, saj v skladu z 247. členom ZUP lahko preizkusi odločbo samo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. IP se je zato, glede na pritožbene navedbe prosilca in ugovor organa, v tem pritožbenem postopku opredelil le do vprašanja, ali je prosilec z navedbo dokumentov v pritožbi presegel svojo zahtevo, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo. Če bi namreč IP v tem pritožbenem postopku odločal o dostopu do dokumentov, katerih posredovanja prosilec ni zahteval z zahtevo, ki je bila predmet izpodbijane odločbe, bi kršil prvi odstavek 253. člena ZUP. Na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da prosilčevi pritožbi ni mogoče ugoditi, saj se nanaša na dokumente, ki jih prosilec ni zahteval z zahtevo z dne 23. 10. 2024, dopolnjeno 2. 11. 2024 in 17. 12. 2024, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

(16)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

(17)          Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke